Appeal dismissed; involuntary psychiatric detention upheld due to severe mental illness and danger to self/others.

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

[JEDRO]

Izvedenec psihiatrične stroke C. C. pri nasprotni udeleženki ugotavlja bipolarno afektivno motnjo s psihotičnimi simptomi. Ta se je odrazila v moteni presoji realnosti in sposobnosti obvladovanja ravnanja. Nasprotna udeleženka nima uvida v svoje stanje. Povsem je pod vplivom psihotičnega doživljanja in privzdignjenega razpoloženja. Brez zdravil in zunanjega nadzora bi nadaljevala z vedenjem, kot ga je imela pred sprejemom. S tem bi ogrožala tako svoje zdravje kot tudi zdravje drugih oseb, pa tudi povzročala (sebi in drugim) premoženjsko škodo.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Okrajno sodišče v A. (v nadaljevanju: sodišče) je z izpodbijanim sklepom nasprotno udeleženko zadržalo v oddelku pod posebnim nadzorom B. B. do 8. 8. 2024 (I. točka izreka).

2. Pritožuje se nasprotna udeleženka. Vlaga laično pritožbo in zakonsko predvidenih pritožbenih razlogov niti ne navaja. Poudarja, da so v sklepu navedene laži. Sprašuje, komu in kakšno gmotno škodo je povzročila. Zatrjuje, da je povsem razsodna in opravilno sposobna. Je veteranka vojne za Slovenijo ter ima medaljo in priznanje gospoda Janeza Janše. Razvezana je od leta 1982, od leta 2016 pa je vdova. Nikoli se ni ponovno poročila. Zato je zapis, da čaka moža, lažen. Tudi v času prisotnosti bipolarne motnje ni nikogar ogrožala. Zahteva takojšnjo izpustitev na prostost.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Zdravljenje v psihiatrični bolnišnici v oddelku pod posebnim nadzorom, ki se izvaja brez privolitve osebe, predstavlja prisilni ukrep, ki močno posega ne le v pravico do osebne svobode (prvi odstavek 19. člena Ustave RS, v nadaljevanju: URS), pač pa tudi v pravico do varstva duševne integritete (35. člen URS) in pravico do prostovoljnega zdravljenja, ki zagotavlja tudi pravico do zavrnitve zdravljenja (tretji odstavek 51. člena URS) 1 . Dovoljeno je le v izjemnih primerih, ko so zanesljivo izkazane vse zakonske predpostavke iz prvega odstavka 39. člena ZDZdr. Ta določa, da je zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom in brez posebne privolitve dopustno, (1) če oseba ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim, (2) če je ogrožanje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje in (3) če navedenih vzrokov ter ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (zdravljenje v psihiatrični bolnišnici izven oddelka pod posebnim nadzorom, ambulantno zdravljenje ali nadzorovana obravnava).

5. Razlog za sprejem nasprotne udeleženke v oddelek pod posebnim nadzorom B. B. je bipolarna afektivna motnja s psihotičnimi simptomi, kar predstavlja težko duševno bolezen. Pri nasprotni udeleženki se je pojavila že tretjič. V psihiatrično bolnišnico je bila napotena zaradi večdnevnega kršenja javnega reda in povzročanja materialne škode ter maničnega razpoloženja in veličinsko preganjalnih motenj. Ob pregledu je opisovala dogajanje zadnjih dni, iz katerega je moč jasno razbrati znake psihotičnega doživljanja. Pripoved je bila nepovezana, navedbe pa protislovne.

6. Izvedenec psihiatrične stroke C. C. pri nasprotni udeleženki ugotavlja bipolarno afektivno motnjo s psihotičnimi simptomi. Ta se je odrazila v moteni presoji realnosti in sposobnosti obvladovanja ravnanja. Nasprotna udeleženka nima uvida v svoje stanje. Povsem je pod vplivom psihotičnega doživljanja in privzdignjenega razpoloženja. Brez zdravil in zunanjega nadzora bi nadaljevala z vedenjem, kot ga je imela pred sprejemom. S tem bi ogrožala tako svoje zdravje kot tudi zdravje drugih oseb, pa tudi povzročala (sebi in drugim) premoženjsko škodo.

7. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je odločitev sodišča jasna in prepričljiva. Izvedensko mnenje nudi ustrezno podlago za zaključek, da ima nasprotna udeleženka hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovanja ravnanja. Brez ustreznega zdravljenja in potrebnih zdravil bi še naprej ogrožala tako svoje zdravje kot tudi zdravje drugih ter povzročala hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim. Medicinska dokumentacija izkazuje, da je razbijala v lokalu v D. in povzročala škodo. Navedeno pa se ni zgodilo le enkrat, ampak je v dneh pred sprejemom večkrat posredovala policija, ker je motila javni red. Zaradi psihotičnega doživljanja so jo na pregled pripeljali ovirano s pasovi, saj je bila ogrožajoča tako za premoženje kot tudi za zdravje oz. življenje oseb, ki so bile v njeni bližini.

8. Pritožba se z razlogi sklepa niti ne sooči. V njej se posplošeno navaja, da so v izpodbijanem sklepu navedene laži ter, da je nasprotna udeleženka povsem razsodna in opravilno sposobna. Pritožbi tako ne uspe omajati prepričljive dokazne ocene, v kateri so nanizani razlogi za pridržanje.

9. Sodišče je ustrezno pojasnilo časovni okvir pridržanja. Približno v mesecu dni se lahko določi ustrezna kombinacija zdravil. Ta tudi ne učinkujejo takoj. Druge blažje oblike obravnave pa zaradi popolne nekritičnosti do motnje in nevarnosti nadaljevanja agresivnih ravnanj niso možne.

10. Glede na ugotovitve v izvedenskem mnenju in dejanja nasprotne udeleženke pritožbeno sodišče nima pomislekov o podanosti predpostavk iz prvega odstavka 39. člena ZDZdr. Nasprotna udeleženka ogroža svoje življenje in zdravje ter povzroča hudo premoženjsko škodo. Bolezenska simptomatika je izražena do take mere, da sta hudo moteni njena presoja realnosti in sposobnost obvladovanja ravnanja. Zato je pravilen zaključek, da so pri njej podani vsi zakonski pogoji za sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice.

11. Pritožbeno sodišče ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku - ZNP-1), zato je pritožbo zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in prvim odstavkom 30. člena ZDZdr).

1 Sklep Vrhovnega sodišča RS II Ips 111/2015 z dne 15. 5. 2015.