Supreme Court allows appeal regarding employer's use of acquired knowledge under Section 40 of Labor Relations Act.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia granted permission for a review of a labor dispute concerning a non-compete clause. The plaintiff argued that the defendant's role as an independent expert did not involve specialized knowledge protected by Section 40 of the Labor Relations Act, while the defendant contended that specific proprietary systems and tools constituted protected technical knowledge. The court permitted the appeal because the lower court's interpretation of what constitutes protected knowledge in this specific context deviated from established Supreme Court practice, creating a need for uniform application of the law.
Legislator headnote
AI generatedSection 40 of the Labor Relations Act; Section 367.a of the Code of Civil Procedure: The Supreme Court permits a review when the appellate court's decision on the scope of protected knowledge under a non-compete clause deviates from established Supreme Court practice, ensuring uniform legal application.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo določbo prvega odstavka 40. člena ZDR-1 glede vpliva pridobljenih znanj toženca pri delodajalcu, ki uveljavlja konkurenčno klavzulo.
[JEDRO]
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo določbo prvega odstavka 40. člena ZDR-1 glede vpliva pridobljenih znanj toženca pri delodajalcu, ki uveljavlja konkurenčno klavzulo.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je tožencu naložilo, da tožnici plača 17.469,10 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 25. 2. 2021 dalje iz naslova pogodbe kazni zaradi kršitve konkurenčne klavzule.
2. Sodišče druge stopnje je pritožbi toženca ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek zavrnilo.
3. Tožnica vlaga predlog za dopustitev revizije, v katerem zastavlja dve vprašanji:
- ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, da je delo cenilca zavarovalnice, zaposlenega na delovnem mestu "samostojni strokovni sodelavec za škode", le operativno delovno mesto, na katerem se že glede na samo naravo dela ne pridobiva nikakršnih posebnih strokovnih in tehničnih znanj v smislu prvega odstavka 40. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), ki bi bila lahko predmet varovanja s konkurenčno klavzulo, pač pa le splošna znanja, podatke in izkušnje ter vsem dostopne zveze, ki izključujejo dopustnost konkurenčne klavzule, ter ali je pri tem storilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in ima sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti;
- ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo (prvi odstavek 40. člena ZDR-1), ko je kot tehnična, proizvodna in poslovna znanja, ki so lahko predmet varovanja s konkurenčno klavzulo, opredelilo le tista znanja, informacije in sredstva za delo (sistemi, orodja), ki so lastnina delodajalca ali so vezana izključno nanj, ki jih ne bi mogel pridobiti pri katerem drugem delodajalcu z enako dejavnostjo, do katerih se konkurenčne družbe ne znajo dokopati, ki imajo dodano vrednost, ki je drugi konkurenti nimajo, ker so plod lastnih raziskav in svojstvena le temu podjetju ter mu dajejo neko posebno konkurenčno prednost na trgu, in ali je s takim stališčem brez obrazložitve odstopilo od prakse vrhovnega in višjega sodišča.
4. Predlog je utemeljen.
5. Sodišče po prvem odstavku 367.a člena ZPP dopusti revizijo, če je od odločitve vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča; če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna; ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa vrhovnega sodišča ni enotna.
6. Vrhovno sodišče ugotavlja, da so pogoji iz prvega odstavka 367.a člena ZPP podani glede vprašanja, navedenega v izreku, zato je v tem obsegu revizijo dopustilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP).
7. Odločitev je sprejelo soglasno.