Appeal dismissed; debtor failed to prove valuation error or low value despite claiming square footage issues.

I. Pritožba se zavrne in sklep sodišča prve stopnje potrdi.

[JEDRO]

V podanih pripombah je dolžnik med drugim zatrjeval, da je kvadratura stanovanja nepravilna (prevelika), posledično pa ocenjena vrednost nerealna, vendar pa ni podal nobenih konkretnih pojasnil, koliko naj bi po njegovem vedenju znašala prava površina. Tega ni storil niti v pritožbi. Nenazadnje pa dolžnik niti v pripombah in niti v pritožbi ni navajal, da bi bila ocenjena vrednost prenizka. Previsoko ocenjena vrednost pa že na načelni ravni ni v njegovo škodo.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da znaša vrednost nepremičnine - katastrska občina 1111 A., stavba 2222, del stavbe št. 5, last dolžnika do polovice, 127.250,00 EUR.

2. Proti temu sklepu se pritožuje dolžnik. Navaja, da je ugotovljena vrednost napačna in nerealna. Sodni cenilec je izvedel cenitev "na pamet", na osnovi napačnih podatkov, ki so zavedeni na GURS. Da bi se stvari uredile je stopil v kontakt z geodetsko službo. V letu 2022 je bil zaradi bolezni veliko odsoten. Ni točna navedba, da je bil sodnemu cenilcu onemogočen ogled. Dolžnik sploh ni vedel, kdaj naj bi bil ogled opravljen. Vabila ni prejel. Za cenilčeva dejanja in cenitve je izvedel šele tedaj, ko je od sodišča prejel kopijo njegovih dopisov in cenitev. Neresnična je tudi navedba, da je vznemirjal cenilca in njegovo družino. Pri cenilcu se je oglasil na domačem naslovu, da se dogovorita za ogled. Cenilec je ravnal malomarno. Predlaga, da sodišče določi novega cenilca.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je izdalo izpodbijani sklep potem, ko je tržno vrednost nepremičnine (stanovanja v tretjem nadstropju večstanovanjske stavbe na naslovu B. 0, A. oziroma polovičnega solastniškega deleža dolžnika) predhodno ocenil postavljeni sodni cenilec gradbene stroke (drugi odstavek 178. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ). Kljub večkratnim vabilom dolžnik na ogled ni pristopil, oziroma ogleda notranjosti ni omogočil, zato je bila cenitev izdelana na podlagi javno dostopnih podatkov ter ogleda zunanjosti. Kronologijo te cenitve je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu povzelo. Izpostavilo je določene okoliščine, ki kažejo na dolžnikovo nekooperativnost. Prepričljivih razlogov zoper ta zaključek pritožba ne ponudi. Nadalje velja, da so bile tako cenitve (osnovna in dopolnjena), kot druge vloge in pojasnila cenilca posredovane dolžniku v izjavo. V podanih pripombah je dolžnik med drugim res zatrjeval, da je kvadratura stanovanja nepravilna (prevelika), posledično pa ocenjena vrednost nerealna, vendar pa ni podal nobenih konkretnih pojasnil, koliko naj bi po njegovem vedenju znašala prava površina. Tega ni storil niti v pritožbi. Nenazadnje pa dolžnik niti v pripombah in niti v pritožbi ni navajal, da bi bila ocenjena vrednost prenizka. Previsoko ocenjena vrednost pa že na načelni ravni ni v njegovo škodo. Drugih tehtnih in pravno relevantnih razlogov pritožba ne vsebuje.

5. Ker pritožbeno sodišče ni zasledilo niti kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 15. členom ZIZ), je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).