Appeal dismissed; detention extended due to high recidivism risk from large-scale cannabis production.

I. Pritožba se kot neutemeljena zavrne.

[JEDRO]

Kolikor zagovornik izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje o obstoju ponovitvene nevarnosti, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je ta priporni razlog podan, saj je ugotovilo, da naj bi obdolženec storil sorazmerno težko kaznivo dejanje, za katero je predpisana visoka zaporna kazen, šlo je za veliko količino droge in sicer 8.458,06 gramov konoplje ter še 252,04 gramov smole, zasegli so mu veliko število pripomočkov za proizvodnjo konoplje, izkazal je veliko organiziranost in vztrajnost, ob tem naj bi bil koristoljuben, saj naj bi ob redni zaposlitvi proizvajal konopljo in s tem lahko zaslužil več kot 42.000,00 EUR, naj bi bil bil povezan z uživalci ali prodajalci in tudi predrzen, saj naj bi konopljo proizvajal v strnjenem naselju. Iz navedenega tako izhaja, da je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo subjektivne in objektivne okoliščine in zaključilo, da obstaja ponovitvena nevarnost. Zaseg premetov namenjenih proizvodnji konoplje še ne more onemogočiti ponovitvene nevarnosti, saj bi si lahko obdolženec priskrbel nove ali pa izvršil kaznivo dejanje na drugačen način.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom obdolženemu A.A. podaljšalo pripor iz pripornega razloga po 2. točki prvega odstavka 432. člena v zvezi s 3. točko prvega odstavka 201. člena ZKP še po vloženem obtožnem predlogu.

2. Zoper sklep je vložil pritožbo obdolženčev zagovornik, ki navaja, da sklep izpodbija iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in pripor odpravi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bil obdolžencu pripor iz pripornega razloga ponovitvene nevarnosti odrejen s sklepom preiskovalne sodnice z dne 30.10.2023. Ta sklep je preizkušal zunajobravnavni senat Okrožnega sodišča v Kopru, ki je s sklepom z dne 3.11.2023 zavrnil pritožbi obdolženca in njegovega zagovornika. Obtožni predlog je bil vložen 31.10.2023, ko je bilo hkrati predlagano, da se obdolžencu pripor podaljša še po njegovi vložitvi, kar je bilo z izpodbijanim sklepom ugodeno.

5. Iz izpodbijanega sklepa izhaja (ponovna) ugotovitev, da so razlogi, ki so narekovali odreditev pripora zoper obdolženca, ob vložitvi obtožnega predloga niso spremenili in so še vedno podani. Tako je ugotovljeno, da je še vedno podan utemeljen sum, da je obdolženec storil očitani kaznivi dejanji, da je še vedno podana konkretna in realna ponovitvena nevarnost ter da je pripor neizogibno potreben in sorazmeren ukrep.

6. Pritožbeno sodišče pritrjuje ugotovitvam in zaključkom sodišča prve stopnje, da je še vedno podan utemeljen sum, da je obdolženec storil obravnavano kaznivo dejanje. Pritožnik ne izpostavlja nobene spremenjene okoliščine, ki bi terjala drugačno odločitev, kot jo je sprejelo sodišče prve stopnje in je to prepričljivo in razumno obrazložilo v 6. do 8. točki izpodbijanega sklepa, v kateri se tudi že nahajajo pravilni odgovori na pritožbene navedbe pritožnika. Na pritožbene navedbe je bilo v celoti in pravilno odgovorjeno tudi v sklepu zunajobravnavnega senata Okrožnega sodišča v Kopru z dne 3.11.2023. V obravnavani zadevi ne gre za vprašanje, ali je obdolžencu dokazana krivda za očitani kaznivi dejanji, torej za vprašanje prepričanja o njegovi krivdi, ampak za vprašanje, ali je podan utemeljen sum, da ju je storil. Po oceni pritožbenega sodišča je ta osnovna in tudi ustavna predpostavka za pripor podana in ni česa drugega dodati.

7. Pritožnik izpodbija zaključek sodišča prve stopnje, da je podan priporni razlog ponovitvene nevarnosti, vendar pritožbeno sodišče stališč pritožnika ne sprejema, saj je sodišče prve stopnje v 9. in 10. točki izpodbijanega sklepa (in v 8. točki sklepa zunajobravnavnega senata Okrožnega sodišča v Kopru z dne 3.11.2023) pravilno ocenilo in utemeljilo objektivne in subjektivne okoliščine na strani obdolženca, ki še vedno kažejo na realno, konkretno in visoko ponovitveno nevarnost. Pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da je pripor tudi neogibno potreben in sorazmeren ukrep ter ga ni mogoče nadomestiti z milejšimi ukrepi. Pritožnik trdi, da obdolženec in oškodovanka označujeta odnos med njima za normalnega, vendar nima prav, saj nasprotno trditev izkazujejo spisovni podatki in v obtožnem predlogu predlagani dokazi, ki imajo (med drugim) podlago v ovadbi, ki jo je podala oškodovanka.

8. Ker je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da so še vedno podani zakonski in ustavni pogoji za podaljšanje pripora, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno (tretji odstavek 402. člena ZKP).