Appeal dismissed; court upheld detention extension due to proven risk of recidivism and threat to life.

I. Pritožba se kot neutemeljena zavrne.

[JEDRO]

Presoja obstoja utemeljenega suma glede storitve kaznivega dejanja, pripornega razloga ponovitvene nevarnosti in sorazmernosti za podaljšanje pripora po vloženi obtožbi.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Zunajobravnavni senat Okrožnega sodišča v Novi Gorici je z izpodbijanim sklepom, pripor, odrejen zoper obdolženega A. A. zaradi pripornega razloga ponovitvene nevarnosti po 3. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), iz istega pripornega razloga podaljšal še po vložitvi obtožbe.

2. Zoper ta sklep se zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka, kršitve kazenskega zakona in zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja pritožujejo obdolženčevi zagovorniki. Pritožbenemu sodišču predlagajo, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in pripor odpravi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po pregledu spisovnega gradiva pritožbeno sodišče ugotavlja, da je potrebno pritožbo zagovornikov kot neutemeljeno zavrniti. Obstoj utemeljenega suma je sodišče prve stopnje izčrpno in pravilno ugotovilo in utemeljilo, oprlo pa ga je na to, kar so o dogajanju kritične noči izpovedali oškodovanec sam in priče B. B., C. C., Č. Č., D. D. in dr. E. E. ter drugi, na to, kar izhaja iz oškodovančeve zdravstvene dokumentacije in na zapisnik o ogledu kraja kaznivega dejanja s pripadajočo fotografsko dokumentacijo ter poročilo nacionalnega forenzičnega laboratorija o preiskavi zavarovanih bioloških sledi. Zagovorniki se z ugotovitvami prvostopenjskega sodišča o obstoju utemeljenega suma ne strinjajo in menijo, da zaslišane priče niso v ničemer potrdile obstoja utemeljenega suma, pri čemer pa se zagovorniki že spuščajo v samo oceno v preiskavi zbranih dokazov, kar pa je prepuščeno razpravljajočemu senatu na glavni obravnavi. Kolikor pa zagovorniki navajajo, da je v škodo obdolženca na goriškem sodišču v zadnjem letu dni prišlo do več sistematičnih kršitev njegovih pravic v različnih postopkih, pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da četudi je do teh kršitev v preteklosti v drugih postopkih morebiti resnično prihajalo, pa to ne more prejudicirati oziroma vplivati na odločitve sodišča v konkretnem kazenskem postopku.

5. Tudi glede obstoja pripornega razloga ponovitvene nevarnosti po 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP ni nikakršnega dvoma. Na obstoj iteracijske nevarnosti kaže že sam potek in intenzivnost dogajanja kritične noči, ko naj bi obdolženec oškodovanca najprej z razbitim grlom steklenice porezal po vratu, mu nato metal še steklenice in pepelnike v glavo, ko pa se je oškodovanec pred obdolženčevim početjem zatekel v WC, pa naj bi obdolženec skušal odpreti vrata sanitarij, vse z očitnim namenom z oškodovancem obračunati. Sicer pa je iz spisovnega gradiva razvidno, da tokrat ni prvič, da je obdolženec prišel navzkriž z zakonom, saj je bil zaradi kaznivih dejanj zoper življenje in telo doslej že dvakrat pravnomočno obsojen, sedaj obravnavno kaznivo dejanje pa naj bi bilo storjeno le slabe štiri mesece po poteku preizkusne dobe po poprejšnji obsodbi, s katero je bil obsojen zaradi kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe. Vse navedeno, pa tudi to, kar so o obdolženčevi osebnosti povedale zaslišane priče, kaže na to, da je obdolženec očitno nagnjen k nasilnemu obnašanju, zaradi česar je pri njem podana konkretna nevarnost, da bi v primeru izpustitve na prostost kazniva dejanja z elementi nasilja tudi ponavljal. Sklepno pa tudi ni mogoče mimo tega, na kar pravilno opozarja prvostopenjsko sodišče, da so zoper obdolženca v teku tudi drugi kazenski postopki, med drugim tudi zaradi dveh kaznivih dejanj napeljevanja h kaznivemu dejanju umora po prvem odstavku 116. člena v zvezi s členom 37 KZ-1 in kaznivega dejanja nasilništva po prvem odstavku 296. člena KZ-1.

6. Podaljšanje pripora zoper obdolženca je tudi povsem utemeljeno v luči kriterijev, ki jih za to odločitev zahteva 20. člen Ustave Republike Slovenije. Obdolženec naj bi s svojim početjem ogrozil največjo vrednoto, t.j. človekovo življenje. Glede na njegovo dosedanje življenje, predvsem pa specialno povratništvo ter intenziteto dogajanja kritične noči, pa se pripor izkaže tudi kot ukrep, sorazmeren nevarnosti za življenja in zdravje ljudi, ki bi nastopila z obdolženčevo izpustitvijo na prostost, glede na vse zgoraj navedeno pa je pripor tudi ukrep, sorazmeren posegu v obdolženčevo ustavno pravico do osebne svobode.

7. Odločitev pritožbenega sodišča temelji na določbi tretjega odstavka 402. člena ZKP.