Appeal against compulsory psychiatric treatment order by victim dismissed as inadmissible under ZKP. Appeal by victim's representative dismissed as inadmissible under ZKP. Appeal by victim's representative dismissed as inadmissible under ZKP.

I. Pritožba se kot nedovoljena zavrže.

II. Oškodovanca sta kot strošek pritožbenega postopka dolžna plačati vsak od njiju sodno takso v višini 30,00 EUR.

[JEDRO]

Zoper sklep o varnostnem ukrepu obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti po 70.b členu KZ-1 pritožba oškodovancev izrecno ni dovoljena. Stranka na podlagi napačnega pravnega pouka ne more pridobiti več pravic, kot ji gre po petem odstavku 492. člena ZKP.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom obdolženemu A. A., ker je v stanju neprištevnosti storil protipravno dejanje, ki ima znake kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari po prvem odstavku 220. člena KZ-1 v zvezi z drugim odstavkom 29. člena KZ-1 in protipravnega dejanja, ki ima znake kaznivega dejanja zalezovanja po prvem odstavku 134.a člena KZ-1 v zvezi z drugim odstavkom 29. člena KZ-1 po 70.b členu KZ-1 izreklo varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti. Oškodovanko B. B. je s premoženjskopravnim zahtevkom v znesku 278,02 EUR na podlagi 105. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) napotilo na pravdo. Na podlagi četrtega odstavka 95. člena ZKP je obdolženca oprostilo plačila stroškov kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP.

2. Zoper sklep, in sicer zaradi odločbe o stroških kazenskega postopka in odločbe o premoženjskopravnem zahtevku, se je pritožil pooblaščenec oškodovancev iz vseh pritožbenih razlogov in predlagal, da Višje sodišče v Ljubljani pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da premoženjskopravnemu zahtevku oškodovanke ugodi in obdolžencu naloži v plačilo stroške in nagrado pooblaščenca oškodovancev; podrejeno izpodbijani sklep v tem delu razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. Pritožba ni dovoljena.

4. Po preizkusu razlogov izpodbijanega sklepa in pritožbenih navedb pooblaščenca, pritožbeno sodišče ugotavlja, da pritožba pooblaščenca oškodovancev zoper izpodbijani sklep ni dopustna.

5. Po določbi petega odstavka 492. člena ZKP se zoper sklep sodišča o varnostnem ukrepu obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu ali obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti smejo pritožiti vsi tisti, ki imajo pravico do pritožbe zoper sodbo (367. člen ZKP), razen oškodovanca. Navedena določba torej izrecno določa, da se zoper sklep o varnostnem ukrepu obveznega psihiatričnega zdravljenja bodisi v zdravstvenem zavodu bodisi na prostosti, oškodovanec izrecno ne sme pritožiti.

6. Zoper predmetni sklep o izrečenem varnostnem ukrepu obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti po 70.b členu KZ-1 glede na pojasnjeno pritožba oškodovancev izrecno ni dovoljena. Kljub temu, je sodišče prve stopnje sklep vročalo pooblaščencu oškodovancev B. B. in C. B., ki je v zakonsko določenem roku zoper sklep tudi vložil pritožbo.

7. Ker stranka na podlagi napačnega pravnega pouka ne more pridobiti več pravic, kot ji gre po petem odstavku 492. člena ZKP, pritožbeno sodišče nedovoljene pritožbe ne more vsebinsko obravnavati in se zato ni spuščalo v njeno vsebinsko utemeljenost.

8. Glede na pojasnjeno, oškodovanec zoper izpodbijani sklep nima pravice do pritožbe, zato je sodišče druge stopnje pritožbo pooblaščenca oškodovancev kot nedovoljeno zavrglo.

9. Ker pooblaščenec s pritožbo ni uspel, sta oškodovanca B. B. in C. B. dolžna vsak od njiju plačati sodno takso v višini 30,00 EUR (tar. št. 74013 ZST-1) kot strošek pritožbenega postopka.