Appeal against detention extension dismissed; no new relevant circumstances presented by defendant's lawyer.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the appeal filed by the defendant's lawyer against the first-instance court's decision to extend pre-trial detention. The lawyer argued for the release of the accused, but the court found no new relevant circumstances to justify a different outcome. Consequently, the court ruled that the legal and constitutional conditions for extending detention remained satisfied, upholding the lower court's decision under Article 402 of the Criminal Procedure Act.
Legislator headnote
AI generatedArticle 402 of the Criminal Procedure Act; An appeal against a decision to extend pre-trial detention is inadmissible if the appellant fails to present any new relevant circumstances that would necessitate a different judicial determination.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
I. Pritožba se kot neutemeljena zavrne.
[JEDRO]
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da pritožnik ni izpostavil nobene relevantne okoliščine, ki bi terjala drugačno odločitev od tiste, kot jo je sprejelo sodišče prve stopnje, ko je pravilno zaključilo, da so podani zakonski in ustavni pogoji za podaljšanje pripora. Zaradi tega je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno (tretji odstavek 402. člena ZKP).
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom pripor, odrejen zoper obdolženca iz pripornega razloga po 1. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) podaljšalo tudi po vloženi obtožnici.
2. Zoper sklep je vložil pritožbo obdolženčev zagovornik. Navaja, da ga izpodbija iz vseh pritožbenih razlogov ter pritožbenemu sodišču predlaga, da pripor odpravi, podredno pa, da zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je (še vedno) podan utemeljen sum, da je obdolženec storil očitano kaznivo dejanje, da je še vedno podan priporni razlog begosumnosti ter da je pripor neizogibno potreben in sorazmeren ukrep.
5. Pritožnik izpodbija zaključek sodišča prve stopnje, da je podan utemeljen sum, da je obdolženec storil očitano kaznivo dejanje iz enakih razlogov, kot so bili uveljavljeni v pritožbi zoper sklep o odreditvi pripora ter v izjasnitvi na predlog državne tožilke za podaljšanje pripora po vloženi obtožnici, na kar je že pravilno odgovoril senat sodišča prve stopnje v sklepu z dne 30.10.2023, ravno tako so o tem podani prepričljivi razlogi v 7. in 8. točki izpodbijanega sklepa. Ni česa drugega dodati.
6. Enako velja za zaključek o begosumni nevarnosti obdolženca, nujnosti pripora in sorazmernosti tega ukrepa. Sodišče prve stopnje je o tem podalo prepričljive razloge v 9. do 11. točki izpodbijanega sklepa. Ravno tako je sodišče prve stopnje pravilno odgovorilo na pritožbene navedbe, ki se nanašajo na pritožnikovo domnevo, da je obdolženec obravnavano kaznivo dejanje storil v stanju neprištevnosti (12. točka izpodbijanega sklepa).
7. Pritožbeno sodišče tako ugotavlja, da pritožnik ni izpostavil nobene relevantne okoliščine, ki bi terjala drugačno odločitev od tiste, kot jo je sprejelo sodišče prve stopnje, ko je pravilno zaključilo, da so podani zakonski in ustavni pogoji za podaljšanje pripora. Zaradi tega je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno (tretji odstavek 402. člena ZKP).