Appeal against detention extension dismissed; court held no need to re-examine already tested grounds for release.

I. Pritožba se kot neutemeljena zavrne.

[JEDRO]

Glede na to, da so bili v dosedanjem postopku priporni razlogi že večkrat preizkušani in obrazloženi, vložena obtožba pa obdolžencu očita isto kriminalno količino kot v zahtevi za preiskavo, sodišče prve stopnje ni bilo dolžno podrobno in ponovno obrazložiti vse zakonske pogoje, ki se zahtevajo za odreditev pripora, pač pa je moralo le-te zgolj preizkusiti.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je Okrožno sodišče v Novi Gorici ob odločanju o predlogu državnega tožilstva za podaljšanje pripora zoper obdolžence še po vloženi obtožbi, predlog državne tožilke za podaljšanje pripora iz pripornega razloga ponovitvene nevarnosti po 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP tudi zoper obdolženega A. A. zavrnilo in odredilo takojšnjo izpustitev obdolženca na prostost. Obdolženec se je nahajal v priporu od 1.6.2022 ure dalje do dne 29.11.2022, ko je bil iz pripora izpuščen.

2. Zoper ta sklep se pritožuje višja državna tožilka. Uveljavlja pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja iz 3. točke prvega odstavka 370. člena v zvezi s 373. členom ZKP in pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sklep spremeni tako, da obdolženemu A. A. pripor še po vložitvi obtožnice podaljša.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po pregledu spisovnega gradiva pritožbeno sodišče ugotavlja, da je potrebno tožilkino pritožbo kot neutemeljeno zavrniti. Že res, kar navaja pritožnica, da se je obdolženec znašel v kazenskem postopku zaradi kaznivega dejanja proizvodnje prepovedane droge, kar že samo po sebi predstavlja dejavnost, ki že zaradi narave stvari same predstavlja močan ogrozitveni dejavnik za zdravje ljudi. Prav tako pa je tudi res, da pritožnica svoje pritožbene navedbe v mnogočem gradi zgolj na hipotezah in sicer, da naj bi se obdolženec dalj časa in trajajoče ukvarjal s prepovedanimi drogami, da metamfetamina ni proizvajal samo zase ali B.

B. in podobno. V nasprotju s temi hipotezami pa okrožno sodišče v grajani odločbi ugotavlja, da objektivno gledano obdolženi A. A. pogojev za nadaljnjo proizvodnjo amfetamina nima, saj mu je bilo vse, kar je pri tem potrebno, zaseženo pa tudi subjektivne okoliščine so pri obdolžencu take, da na iteracijsko nevarnost ne kažejo. Gre namreč za obdolženca, ki doslej še nikoli ni bil obravnavan ali pa že kaznovan za kazniva dejanja. Kolikor pa pritožnica navaja, da je bil obdolženec doslej že večkrat obravnavan za cestnoprometne prekrške, pa pritožbeno sodišče ocenjuje, da to dejstvo samo po sebi še ne pomeni konkretne okoliščine, ki bi imela tako težo, da bi bilo potrebno pripor zoper obdolženca podaljšati še po vloženi obtožbi.

Ker drugih okoliščin, ki bi prepričljivo kazale na obstoj ponovitvene nevarnosti pri obdolženemu A. A. ni in ker pritožbeno sodišče, tudi glede na obdolženčevo dosedanjo preteklost upravičeno pričakuje, da obdolženec v prihodnje kaznivega početja, zaradi katerega se je znašel v kazenskem postopku ne bo ponavljal, je bilo potrebno pritožbo državne tožilke kot neutemeljeno zavrniti, odločitev o tem pa opreti na določbo tretjega odstavka 402. člena ZKP.