Appeal dismissed; court found facts correct and detention extension lawful under ZKP.

Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

[JEDRO]

Zagovornik je dne 25. 11. 2023 sodišču posredoval odgovor na predlog za podaljšanje pripora, ki ga je Okrožno državno tožilstvo v Celju vložilo dne 23. 11. 2023. Tako se kot protispisna izkaže pritožbena trditev, da zagovornik odgovora na predlog za podaljšanje pripora ni podal.

[OBRAZLOŽITEV]

1. S pritožbeno izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zoper obdolženega A. A. podaljšalo pripor iz pripornega razloga ponovitvene nevarnosti po 3. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) za en mesec, to je do vključno 30. 12. 2023, do 17.45 ure.

2. Zoper sklep se je pravočasno pritožil obdolženčev zagovornik. Ne navaja razlogov za izpodbijanje, smiselno pa uveljavlja pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja in bistvene kršitve določb kazenskega postopka.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Uraden preizkus pritožbeno izpodbijanega sklepa, ki ga je pritožbeno sodišče opravilo v smislu določila petega odstavka 402. člena ZKP, ni dognal kršitev, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa pa tudi pritožbene navedbe ne morejo postaviti pod vprašaj. V nasprotju s pritožnikom namreč pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje zanesljivo dognalo ter razumno in prepričljivo in v zadostni meri utemeljilo danost vseh razlogov za pripor. Gre za utemeljen sum storitve obdolžencu očitanega kaznivega dejanja, za njegovo izrazito ponovitveno nevarnost ter za sorazmernost in neogibno potrebnost pripora v smislu določila 20. člena Ustave Republike Slovenije.

5. Zagovornik je dne 25. 11. 2023 sodišču posredoval odgovor na predlog za podaljšanje pripora, ki ga je Okrožno državno tožilstvo v Celju vložilo dne 23. 11. 2023. Tako se kot protispisna izkaže pritožbena trditev, da zagovornik odgovora na predlog za podaljšanje pripora ni podal.

6. Kot je moč razbrati iz zapisnika o zaslišanju oškodovanke na list. št. 123-124 je oškodovanka izrecno izpostavila, da je obdolženec v nekem trenutku vzel v roko palico, katero oškodovanka uporablja kot pripomoček pri hoji ter da je s palico zamahnil proti oškodovanki in jo enkrat tudi zadel in udaril po njeni levi roki. Tako ne more biti protispisen zaključek sodišča prve stopnje o nasilju, ki naj bi ga obdolženec izvajal zoper oškodovanko.

7. Glede na obdolžencu sedaj očitano kriminalno količino, glede na objektivne okoliščine, ki pritožbeno niso problematizirane in so relevantne za presojo ponovitvene nevarnosti ter glede na obdolženčevo specialno povratništvo, ne more biti nobenega dvoma v pravilnost zaključka sodišča prve stopnje o obdolženčevi ponovitveni nevarnosti. Le-ta je tudi po sodbi pritožbenega sodišča tako intenzivna, da jo je moč preprečiti zgolj z najstrožjim osebnim omejevalnim ukrepom. V točki 9 pritožbeno izpodbijanega sklepa je sodišče prve stopnje utemeljilo sorazmernost tega osebnega omejevalnega ukrepa. V tej utemeljitvi ni moč identificirati protispisnih ugotovitev, le-teh tudi pritožba ne izpostavlja, ko le na načelni ravni zatrjuje to kršitev. Razlogi za sorazmernost so podani, so tudi prepričljivi in za pritožbeno sodišče v celoti sprejemljivi, zato pritožbi tudi ni moč slediti v sicer povsem pavšalnem očitku, da je sklep v tem delu neobrazložen.

8. Pritožbeno sodišče tako ugotavlja, da pritožbene navedbe niso utemeljene. Ker pa se sodišču prve stopnje tudi primerila nobena od uradoma upoštevnih kršitev, je bilo treba pritožbo zavrniti kot neutemeljeno. Pravno podlago za takšno odločitev daje določilo tretjega odstavka 402. člena ZKP.

9. Če bo za obdolženca nastopila dolžnost plačila stroškov kazenskega postopka, bo sodno takso za zavrnitev te pritožbe zoper sklep o podaljšanju pripora, po pravnomočnosti sodbe odmerilo sodišče prve stopnje.