Mental health court dismisses involuntary hospitalization appeal citing severe psychosis and lack of alternative care.

Pritožba se zavrne.

[JEDRO]

Sodišče prve stopnje je s pomočjo izvedenca psihiatrične stroke ugotovilo, da pridržana oseba trpi za duševno motnjo (po podatkih zdravniške dokumentacije za paranoidno shizofrenijo), zaradi katere ima hudo moteno presojo realnosti ter ni sposobna nadzorovati svojih ravnanj.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se osebo A. A. (v nadaljevanju pridržana oseba) zadrži na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom Psihiatrične bolnišnice do 27. 2. 2024 in da stroški postopka bremenijo proračun.

2. Zoper sklep se laično in mestoma nerazumljivo pritožuje pridržana oseba. Opisuje, kako jo starša ne razumeta in imata o njenem življenju napačne informacije. Tudi brat pravi, da je neprištevna ter ji onemogoča stik z nečakinjama. Mama jo izdaja njenim prijateljicam, čuti napetost in živčno ljubosumje. Doma pri starših se ne počuti dobro. Na Norveškem njen delovni dan poteka tako, da pregleda elektronsko pošto in nanjo odgovarja. Prosi za italijanske in slovenske osebne dokumente ter prijavo na stalno prebivališče na domačem naslovu brez možnosti deložacije. Želi nazaj na Norveško. Ne želi biti v bolnišnici zaradi jemanja zdravil. Finančne zadeve rešuje, na Norveškem je mentorica mladim podjetnikom.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Zdravljenje osebe na oddelku psihiatrične bolnišnice pod posebnim nadzorom brez privolitve je skladno s prvim odstavkom 39. člena Zakona o duševnem zdravju (ZDZdr) dopustno, (1) če oseba ogroža svoje življenje ali življenje drugih, ali huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih, ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim, (2) če je ogrožanje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje, (3) in če navedenih vzrokov in ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči.

5. Sodišče prve stopnje je s pomočjo izvedenca psihiatrične stroke ugotovilo, da pridržana oseba trpi za duševno motnjo (po podatkih zdravniške dokumentacije za paranoidno shizofrenijo), zaradi katere ima hudo moteno presojo realnosti ter ni sposobna nadzorovati svojih ravnanj. V preteklosti je bila že večkrat zdravljena, vendar je jemanje zdravil in depo terapijo samovoljno opustila, kar je privedlo do poslabšanja zdravstvenega stanja. To vpliva na njen odziv na vsakdanje življenjske situacije, ki so pod vplivom psihotičnih občutkov in motene zaznave realnosti, zaradi česar običajna ravnanja ljudi, tudi staršev, dojema kot ogrožujoča. Do svojega duševnega stanja je povsem nekritična in ni sposobna uvida, zato zdravljenje odklanja, s tem pa hudo ogroža svoje zdravje, ker bolezen napreduje in se kronificira. Moteno dojemanje realnosti vpliva tudi na njen ekonomski položaj, saj si je izposodila večje zneske denarja in računov ne plačuje.

6. Pritožbeno sodišče glede na navedeno soglaša z razlogi sodišča prve stopnje, da sta podana pogoja iz prve in druge alineje prvega odstavka 39. člena ZDZdr za zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve pridržane osebe in se nanje v izogib ponavljanju tudi sklicuje. Prav tako je sodišče na podlagi zaslišanja izvedenca argumentirano obrazložilo, da z drugimi oblikami pomoči ni mogoče doseči odprave vzrokov, zaradi katerih pridržana oseba ogroža svoje zdravje in premoženje, saj je do zdravljenja povsem nekritična in v njem ne želi sodelovati. V trenutnem stanju duševne motnje zato druge oblike zdravljenja niso ustrezne.

7. Pridržana oseba ugotovitve sodišča prve stopnje izpodbija le pavšalno ter poudarja, da so v sklepu navedena neresnična dejstva. Ker ugotovitve sodišča podpirajo listine v sodnem spisu, mnenje izvedenca, izpoved bližnje osebe ob zaslišanju in tudi same udeleženke, pritožbenemu očitku zmotne ugotovitve dejanskega stanja ni mogoče pritrditi.

8. Ker pritožba ni utemeljena, jo je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) in prvim odstavkom 30. člena ZDZdr zavrnilo. Odločilo je le o pritožbi udeleženke. Učinek pravnomočnosti bo nastopil, ko se bo iztekel rok za pritožbo drugih udeležencev ali ko bo pritožbeno sodišče odločilo o njihovih pritožbah.