Appeal dismissed; temporary contact order denied due to child's trauma and lack of immediate danger.

I. Pritožba se zavrne in se sklep v izpodbijani II. točki izreka potrdi.

II. Predlagatelj nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Psihologinja na CSD, ki je z deklico opravila pogovor, ocenjuje, da bi bilo zanjo veliko bolj ogrožujoče, če bi jo poskušali prisiliti v stike z očetom, ker je hčerkin odpor do očeta posledica lastne izkušnje doživetega nasilja. V tem trenutku niso izpolnjeni pogoji za začasno določitev stikov med deklico in očetom, niti pod nadzorom CSD.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče je zavrnilo predlog predlagatelja za izdajo začasne odredbe, na podlagi katere naj bi bili stiki med očetom in mladoletno A. določeni ob torkih in četrtkih od 15.00 do 18.00 ure, pod nadzorom centra za socialno delo, s predhodno pripravo očeta in hčerke. Po uradni dolžnosti je sodišče izdalo začasno odredbo, v kateri je predlagatelju in nasprotni udeleženki naložilo, da se vključita v ustrezno obravnavo, ki bo pripomogla k izboljšanju njune medsebojne komunikacije v smislu soodločanja o otrokovi koristi, ki je nobena od strank postopka ne izpodbija.

2. Predlagatelj s pritožbo izpodbija II. točko izreka, s katerim je bil njegov predlog za ureditev stikov po začasni odredbi zavrnjen. V obrazložitvi pritožbe navaja, da ima na podlagi sklenjene sodne poravnave določene stike s hčerko A., ki se v praksi dejansko ne izvršujejo. Zaradi neizvajanja stikov se deklica od očeta odtujuje, zato je potrebna začasna ureditev stikov. Sodišče je dolžno s sodno odločbo vzpostaviti začasen režim izvrševanja stikov pod nadzorom centra za socialno delo, ki bo očetu in hčerki nudil ustrezno strokovno pomoč. Sodna poravnava, da stiki potekajo po dogovoru, je bila sklenjena v januarju 2022 in oče že več kot dve leti stikov z deklico nima.

3. Nasprotna udeleženka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče je odločitev o zavrnitvi predlagateljevega predloga za izdajo začasne odredbe pravilno oprlo na določili 161. in 157. člena Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ), iz katerih sledi, da je izdaja začasne odredbe v družinskih postopkih omejena na situacije, ko je otrok ogrožen, če je utrpel škodo, ki je posledica storitve ali opustitve staršev ali pa posledica otrokovih psihosocialnih težav, ki se kažejo kot vedenjske, čustvene, učne ali druge težave v njegovem odraščanju in se škoda kaže na duševnem zdravju otroka.

6. Center za socialno delo je v maju 2021 že organiziral stike pod nadzorom med A. in njenim očetom, ki se jih je deklica sicer udeležila, a na njih izkazovala stisko in odpor. Zato so strokovni delavci CSD takrat podali oceno, da stiki pod nadzorom niso v korist otroka. Posledično sta starša v januarju 2022 sklenila sodno poravnavo, v kateri sta se dogovorila, da stiki med mladoletno A. in njenim očetom potekajo po dogovoru. Ker od sklenjene sodne poravnave dalje A. z očetom nima več stikov, je v zavrnjenem predlogu za izdajo začasne odredbe predlagal, da sodišče z začasno odredbo odloči, da stiki potekajo ob torkih in četrtkih od 15.00 do 18.00 ure, sprva pod nadzorom centra za socialno delo s predhodno pripravo očeta in hčerke.

7. Sodišče je odločitev, da zavrne predlog očeta za izdajo začasne odredbe oprlo na mnenje CSD, ki je pred tem opravil razgovor z obema staršema, psihologinja centra za socialno delo pa tudi razgovor z mladoletno A. Za izdelavo mnenja je pridobil poročilo šole, ki jo A. obiskuje, in pri izdelavi mnenja upošteval izkušnje, ki jih je imel z družino že v predhodnih postopkih, ko je bila družina obravnavana v okviru preprečevanja nasilja v družini in izvajanja stikov pod nadzorom.

8. Iz mnenja CSD sledi, da je A. duševno zdravje resno načeto, da je vključena v proces pomoči otroku v šoli in na centru za duševno zdravje, kar je pripomoglo k stabilizaciji njenega duševnega zdravja, k napredku pri šolskem delu, socialni korekciji in odpravi samopoškodovalnega vedenja ter samomorilnih misli. Psihologinja na CSD, ki je z deklico opravila pogovor, ocenjuje, da bi bilo za A. veliko bolj ogrožujoče, če bi jo poskušali prisiliti v stike z očetom, ker je hčerkin odpor do očeta posledica lastne izkušnje doživetega nasilja. Zgoraj navedeno tudi pritožbeno sodišče prepriča, da v tem trenutku niso izpolnjeni pogoji za začasno določitev stikov med deklico in očetom, niti pod nadzorom CSD. Le-ti so se namreč pred sklenitvijo sodne poravnave že izvajali in niso bili uspešni. Zato je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da je za mladoletno A. v tem trenutku najbolj koristno, da se starša vključita v ustrezno terapevtsko obravnavo, s pomočjo katere bosta razrešila zapleten odnos med očetom in hčerko, kot tudi sovražen odnos med razvezanima staršema, ki še vedno nista zmožna nikakršne medsebojne komunikacije v smislu odločanja o koristi dekličine koristi. Dokončno bo o stikih med deklico in očetom odločeno, ko bo mnenje izdelal sodni izvedenec klinične psihologije.

9. Pritožbene navedbe niso utemeljene. In ker pritožbeno sodišče tudi ne najde tistih absolutno bistvenih kršitev postopka, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in izpodbijano odločitev sodišča v II. točki izreka potrdilo.

10. Predlagatelj je v pritožbenem postopku propadel, zato nosi svoje stroške pritožbenega postopka sam.