Supreme Court dismisses appeal permission request due to failure to meet specific statutory requirements for legal argumentation.

Predlog se zavrže.

[JEDRO]

Predlagateljica v predlogu sicer opredeli sporni pravni vprašanji, ki se vsaj na prvi pogled tudi nanašata na pravna stališča Upravnega sodišča, na katerih temelji izpodbijana sodba. Vendar pa je njen predlog pomanjkljiv glede preostalih obveznih sestavin iz četrtega odstavka 367.b člena ZPP. Tako glede prvega vprašanja ne ponuja prav nikakršne obrazložitve v smislu navedene zakonske določbe, glede drugega pa v predlogu zgolj povzema potek postopka, navedbe strank in odločitev Upravnega sodišča ter izraža svoje nestrinjanje s to odločitvijo. Ob tem pa ne navede (še posebej ne natančno in konkretno) pravnega pravila, ki naj bi bilo prekršeno oziroma kršitve postopka, ki naj bi jo zagrešilo Upravno sodišče. Prav tako ne navede okoliščin, ki bi kazale na pomembnost spornih vprašanj, niti ne obrazloži, zakaj naj bi Upravno sodišče ti vprašanji rešilo nezakonito.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) je na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožbo zoper odločbo Komisije Republike Slovenije za varstvo pacientovih pravic, št. 021-92/2019/39 z dne 17. 8. 2020 1 (v nadaljevanju Komisija), glede kršitve pravice do primerne, kakovostne in varne zdravstvene obravnave ter kršitve do seznanitve z zdravstveno dokumentacijo (I. točka izreka), glede kršitve pravice do varstva zasebnosti in varstva osebnih podatkov pa je tej tožbi ugodilo in navedeno odločbo Komisije v tem delu odpravilo ter vrnilo v ponovno odločanje (II. točka izreka), toženki pa je naložilo tudi, da mora tožnici povrniti stroške postopka (III. točka izreka).

2. V obrazložitvi sodbe je Upravno sodišče glede zavrnilnega dela pojasnilo, da je tožba v tem obsegu neutemeljena. Presodilo je, da delno napačen zapis klinične psihologinje v uvodu izvida ne predstavlja neprimerne, nekakovostne oziroma nevarne zdravstvene obravnave. Kršitve pravice do izjave ni zasledilo, pripomnilo pa je tudi, da ZPacP Komisiji ne nalaga obveznega zaslišanja pacienta, temveč se za to možnost Komisija odloči po lastni presoji. Presodilo je, da obrazložitev odločbe ni pomanjkljiva, saj je Komisija razčlenila vsa ravnanja in postopanja psihologinje ter ugotovila, da do kršitve 11. člena ZPacP ni prišlo. Kršitve pravice do seznanitve z zdravstveno dokumentacijo tožnica v tožbi ni uveljavljala.

3. Tožnica (v nadaljevanju predlagateljica) je zoper pravnomočno sodbo vložila predlog za dopustitev revizije in Vrhovnemu sodišču predlagala, naj dopusti revizijo glede naslednjih vprašanj:

- Ali odločitev Upravnega sodišča, ko je pri presoji tožbenega zahtevka na odpravo odločbe Komisije, ki se je nanašala v celoti na odpravo odločbe, pravilna in zakonita, glede na izrek sodbe, v kateri je sodišče razdelilo tožbeni zahtevek na kršitev posameznih pravic, določenih v ZPacP, četudi v zadevi ni bil postavljen takšen zahtevek, pomeni kršitev materialnega prava, konkretno kršitev pravic iz 14. in 22. člena Ustave RS?

- Ali napačno postavljena diagnoza pacientu pomeni kršitev pravice do primerne, kakovostne in varne zdravstvene obravnave?

4. Predlog za dopustitev revizije ni popoln.

5. Po četrtem odstavku 367.b člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 mora stranka v predlogu za dopustitev revizije natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito. Zatrjevane kršitve postopka mora predlagatelj opisati natančno in konkretno, na enak način mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala oziroma neenotnost sodne prakse. Če stranka ne ravna po navedeni zakonski določbi, se predlog za dopustitev revizije zavrže (šesti odstavek 367.b člena ZPP).

6. Da bi bil predlog formalno popoln, mora torej predlagatelj ne le navesti sporno vprašanje, temveč predvsem jasno predstaviti pravni problem, ki naj bi ga Upravno sodišče napačno rešilo. Pri tem mora izhajati iz stališč izpodbijane sodbe in na kratko utemeljiti, zakaj so napačna ter zakaj bi revizijska obravnava izpostavljenih vprašanj presegla pomen konkretne zadeve in bi bila s tega vidika pomembna za pravno varnost, enotno uporabo prava ali razvoj prava preko sodne prakse (prim. 367.a člen ZPP). 2

7. Predlagateljica v predlogu sicer opredeli sporni pravni vprašanji, ki se vsaj na prvi pogled tudi nanašata na pravna stališča Upravnega sodišča, na katerih temelji izpodbijana sodba. Vendar pa je njen predlog pomanjkljiv glede preostalih obveznih sestavin iz četrtega odstavka 367.b člena ZPP. Tako glede prvega vprašanja ne ponuja prav nikakršne obrazložitve v smislu navedene zakonske določbe, glede drugega pa v predlogu zgolj povzema potek postopka, navedbe strank in odločitev Upravnega sodišča ter izraža svoje nestrinjanje s to odločitvijo. Ob tem pa ne navede (še posebej ne natančno in konkretno) pravnega pravila, ki naj bi bilo prekršeno oziroma kršitve postopka, ki naj bi jo zagrešilo Upravno sodišče. Prav tako ne navede okoliščin, ki bi kazale na pomembnost spornih vprašanj, niti ne obrazloži, zakaj naj bi Upravno sodišče ti vprašanji rešilo nezakonito.

8. Ker predlog iz navedenih razlogov ne izpolnjuje zahtev iz četrtega odstavka 367.b člena ZPP, ga je Vrhovno sodišče na podlagi šestega odstavka istega člena zavrglo.

1 Komisija je z odločbo zavrnila zahtevo tožnice za drugo obravnavo, ker je štela, da je bil Zakon o pacientovih pravicah (v nadaljevanju ZPacP) spoštovan.

2 Sklepi Vrhovnega sodišča X DoR 60/2023 z dne 15. 11. 2023, X DoR 204/2021 z dne 16. 3. 2022, III DoR 1/2023 z dne 15. 2. 2023, III DoR 58/2022 z dne 14. 6. 2022 in drugi.