Supreme Court allows review only on specific question of surprise judgment prohibition under ZPP Art. 367.a.
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court permitted the review of the second-instance judgment solely regarding whether the trial court violated the prohibition of a surprise judgment. While the applicant raised five distinct legal questions concerning consumer protection law and the burden of proof, the Court determined that these issues had already been resolved in prior decisions. Consequently, the review was restricted to the single issue explicitly granted in the ruling's operative part.
Legislator headnote
AI generatedZPP 367.a odst. 1; Review is permitted only regarding the specific question of whether the trial court violated the prohibition of a surprise judgment, as other raised issues have already been resolved in precedent.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je v konkretnem primeru pritožbeno sodišče kršilo prepoved izdaje sodbe presenečenja.
[JEDRO]
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je v konkretnem primeru pritožbeno sodišče kršilo prepoved izdaje sodbe presenečenja.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Tožnika sta zahtevala ugotovitev ničnosti kreditne pogodbe, sklenjene v CHF, notarskega zapisa in dodatka ter pogodbe o zastavi nepremičnin, ugotovitev neveljavnosti hipoteke in njen izbris ter plačilo 75. 938,83 EUR.
2. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek zavrnilo, pritožbeno sodišče pa je pritožbi tožeče stranke ugodilo in sodbo sodišče prve stopnje spremenilo tako, da je ugodilo tožbenemu zahtevku za ugotovitev ničnost pravnih poslov, ugotovitev neveljavnosti hipoteke in njen izbris. V ostalem delu je sodbo prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
3. Tožena stranka vlaga predlog za dopustitev revizije. Predlaga, naj Vrhovno sodišče revizijo dopusti glede vprašanj:
1) Ali je materialnopravno pravilno izhodišče Višjega sodišča v izpodbijani sodbi, da materialnopravno podlago za presojo (ne)poštenosti pogodbenih pogojev v potrošniški kreditni pogodbi predstavlja zgolj (takratni) Zakon o varstvu potrošnikov, in ne tudi Zakon o potrošniških kreditih?
2) Ali je materialnopravno pravilno stališče Višjega sodišča, da sta "jasnost in razumljivost" avtonomna pravna pojma pravnega reda EU?
3) Kakšna je konkretna vsebina pojasnil, ki bi jih tožena stranka (skladno s takrat veljavnim ZPotK) morala predstaviti tožeči stranki, da bi ustrezno izpolnila svojo pojasnilno dolžnost?
4) Ali je mogoče že na podlagi ugotovitve, da pojasnilna dolžnost v posamezni zadevi ni bila ustrezno izpolnjena, avtomatično zaključiti, da je izpolnjen pogoj za nepoštenosti pogodbenega pogoja po 3. alineji prvega odstavka 24. člena (takratnega) ZVPot?
5) Ali so bili v konkretnem primeru izpolnjeni pogoji za spremembo sodbe sodišča prve stopnje (glede presoje veljavnosti konkretne kreditne pogodbe), brez izvajanja dokazov na pritožbeni obravnavi, pri čemer je Višje sodišče svojo razlago oprlo na drugačno materialnopravno podlago kot sodišče prve stopnje?
4. Vrhovno sodišče sodi, da so pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) podani le glede vprašanja, ki je dopuščeno v izreku tega sklepa. Glede drugih vprašanj pogoji niso izpolnjeni. Na relevantna predlagana vprašanja je namreč že odgovorilo, zlasti v sodbi II Ips 8/2022 z dne 19. 4. 2023 in sklepu II Ips 376/2023 z dne 20. 3. 2024.
5. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu odločbe. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).