Court dismisses appeal against fine for unfair contract terms in insurance policy signed via payment.

I. Pritožba se kot neutemeljena zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Storilki morata plačati sodno takso za pritožbo, in sicer vsaka v znesku 45,00 EUR.

[JEDRO]

Zavarovalna pogodba se sklene na podlagi ponudbe. Ponudba mora biti sestavljena v skladu s pogoji, po katerih zavarovalnica sklepa zavarovanje. Podpis na ponudbi torej praviloma dokazuje, da je zavarovalec s temi pogoji seznanjen, kar je, kot rečeno, namen varstva potrošnikov. Pri sklenitvi na daljavo, ko naj bi štelo že plačilo prve premije za podpis na ponudbi, pa ni mogoč enak sklep. Tak način sklepanja pogodb potrošnikom ne zagotavlja pravic in jamstev, kakršne določa ZVPot. Tudi po mnenju pritožbenega sodišča je šlo zato za nepošteni pogoj v smislu 23. člena ZVPot.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijano sodbo je Okrajno sodišče v Kopru delno ugodilo zahtevi storilk za sodno varstvo zoper odločbo o prekršku Tržnega inšpektorata RS št. [...]-1095/2021-10 z dne 17.9.2021, tako da je postopek zoper obe storilki glede prekrškov iz 1. do 4. točke odločbe ustavilo, ker očitana dejanja niso prekršek. V preostalem delu (glede prekrška pod točko 5) pa je zahtevo kot neutemeljeno zavrnilo. V točki 5 sta bili storilki spoznani za prekršek, ker sta v šestem odstavku 22. člena Splošnih pogojev zavarovanja Specialisti - Nezgoda z oznako 340.113.018.01 uporabili nepošten poslovni pogoj (določba "pri plačilu pogodbe na daljavo se plačilo prve zavarovalne premije šteje za podpis ponudnika na ponudbi" je v nasprotju z določbo 925. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), ki določa, kdaj se šteje pogodba za sklenjeno v primeru dane pisne ponudbe ponudnika zavarovalnici za sklenitev zavarovalne pogodbe). S tem sta storilki kršili določbo takrat veljavnega 23. člena ZVPot, po kateri podjetje ne sme postavljati pogojev, ki so nepošteni do potrošnika. Za prekršek je bil storilkama izrečen opomin.

2. Zoper sodbo se storilki pritožujeta. Sodišče je napačno uporabilo materialno pravo, saj podlage za sklenitve zavarovalne pogodbe na daljavo ne predstavlja tretji odstavek 925. člena OZ, temveč 927. člen OZ. Ta omogoča, da zavarovalnica v Splošnih pogojih določi primere, pri katerih nastane pogodbeno razmerje iz zavarovanja s samim plačilom premije. Zakon teh primerov ne omejuje, veljavna sklenitev je omejena le s tem, da morajo biti vnaprej predvideni v Splošnih pogojih. Tak način sklepanja zavarovalnih pogodb se na trgu uporablja redno. Pravna oseba pri sklepanju pogodb na daljavo spoštuje stališče Agencije za zavarovalni nadzor z dne 2.6.2015. Do teh navedb storilk se sodišče ni opredelilo. Opredelilo se ni niti do dejstva, da Agencija za zavarovalni nadzor pri opravljanju nadzora ugotavlja tudi, ali so Splošni pogoji v nasprotju z ZVPot. Doslej kršitev ni ugotovila. Stališče sodišča je napačno tudi v delu, v katerem navaja, da za prekršek zadostuje postavitev nepoštenih pogojev in ne njihova uporaba. Prekrškovni organ bi moral storilkama očitati uporabo, da bi šlo za prekršek. Do očitkov, da že odločba prekrškovnega organa ne vsebuje razlogov glede tega, se sodišče ni opredelilo.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeni ugovor, da naj prekrškovni organ storilkama ne bi očital uporabe nepoštenega pogoja, ni utemeljen. V izreku odločbe o prekršku je navedeno, da sta storilki uporabili določbo Splošnih zavarovalnih pogojev v pogodbah, ki jih je pravna oseba sklepala s potrošniki v času od 1.1.2018 do 31.12.2020. Po mnenju pritožbenega sodišča taka opredelitev zadošča, saj ustreza zakonskemu znaku prekrška in omogoča obrambo. Poimenska navedba sklenjenih pogodb bi bila pretirana, storilki pa bi, kljub temu, da posamezne pogodbe niso navedene, lahko trdili, da v obdobju od 1.1.2018 do 31.12.2020 nista sklenili nobene take pogodbe (če bi seveda to držalo). Storilki se tudi ne moreta uspešno sklicevati na dejstvo, da Agencija za zavarovalni nadzor pri opravljanju nadzora nepravilnosti ni ugotovila. Prekršek je ugotovil pristojni inšpektor v okviru svojih pristojnosti po 70. členu takrat veljavnega ZVPot (enaka je določba 230. člena ZVPot-1).

5. Sklenitev zavarovalne pogodbe ureja OZ v 925. členu in naslednjih. Kadar gre za potrošnike, je te določbe treba razlagati tudi ob upoštevanju ZVPot 1 . Trženje finančnih storitev na daljavo (med katerimi je tudi sklepanje zavarovalnih pogodb) je bilo urejeno v členih 48.a do 48.e ZVPot. V členih 48.a do 48.c so bile določene obveznosti podjetja v zvezi z obveščanjem potrošnika, v členih 48.č do 48.e pa možnost odstopa od pogodbe. 2 Bistvo varstva potrošnikov pri finančnih storitvah na daljavo je zagotovitev, da je potrošnik pred sklenitvijo pogodbe obveščen o vseh pomembnih okoliščinah in dejstvih ter o veljavnem pravu. Da je potrošnik dejansko dobil vse potrebne informacije, praviloma dokazuje sklenitev pogodbe na formalen način, to je s podpisom zavarovalne police in pogodbe o kritju (prvi odstavek 925. člena OZ). 927. člen OZ pa določa primere, ko pride do zavarovanja brez police, in sicer so v zavarovalnih pogojih lahko določeni primeri, pri katerih nastane pogodbeno razmerje iz zavarovanja s samim plačilom premije. Pritožnikovo stališče, da gre za tak primer, ni pravilno, saj je sodišče prve stopnje ugotovilo, da so zavarovanci polico prejeli 3 . Tudi sicer pa gre za splošno določbo, ki bi jo bilo, kadar gre za trženje finančnih storitev potrošnikom na daljavo, treba tolmačiti v smislu določb ZVPot.

6. Zavarovalna pogodba se sklene na podlagi ponudbe. Ponudba mora biti sestavljena v skladu s pogoji, po katerih zavarovalnica sklepa zavarovanje 4 . Podpis na ponudbi torej praviloma dokazuje, da je zavarovalec s temi pogoji seznanjen, kar je, kot rečeno, namen varstva potrošnikov. Pri sklenitvi na daljavo, ko naj bi štelo že plačilo prve premije za podpis na ponudbi, pa ni mogoč enak sklep. Tak način sklepanja pogodb potrošnikom ne zagotavlja pravic in jamstev, kakršne določa ZVPot. Tudi po mnenju pritožbenega sodišča je šlo zato za nepošteni pogoj v smislu 23. člena ZVPot.

7. Pritožbeno sodišče je na podlagi povedanega in ker tudi uradni preizkus kršitev ni pokazal, pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (tretji odstavek 163. člena Zakona o prekrških, v nadaljevanju ZP-1).

8. Pritožnici morata na podlagi 144. člena ZP-1 in taksne tarife 8132 Zakona o sodnih taksah plačati 45,00 EUR sodne takse za pritožbo.

1 Gre za ZVPot, ki je veljal na dan storitve prekrška, oziroma tudi še na dan izdaje odločbe o prekršku, podobne pa so določbe 147. do 158. člena sedaj veljavnega ZVPot-1.

2 Te za predmetno zadevo niso relevantne.

3 Gre za ugotovitev dejstva, ki v postopku odločanja o pritožbi zoper sodbo o zahtevi za sodno varstvo ni predmet pritožbenega preizkusa.

4 Po določbi tretjega odstavka 925.člena OZ je to pogoj za sklenitev pogodbe