Appeal dismissed; bankruptcy petition rejected due to insufficient assets and no debt discharge option.

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Dolžnik sam nosi svoje pritožbene stroške.

[JEDRO]

Postopek osebnega stečaja se lahko vodi tudi brez odpusta obveznosti, saj je primarni cilj stečajnega postopka enakomerno poplačilo upnikov. Vendar je pogoj za dosego tega cilja, da ima dolžnik premoženje in/ali prejemke, iz katerih se bo lahko skladno z določbo 389. člena ZFPPIPP oblikovala stečajna masa. V kolikor je dolžnikova plača v celoti izvzeta iz stečajne mase po 389. členu ZFPPIPP, drugega premoženja pa dolžnik nima, in ni možnosti za odpust obveznosti (če dolžnik ni podal predloga ali obstojijo ovire za odpust), je treba dolžnikov predlog za začetek postopka osebnega stečaja zavreči.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo dolžnikov ponoven predlog za začetek postopka osebnega stečaja z dne 24. 5. 2024. Pred tem je sodišče dne 7. 5. 2024 izdalo sklep o zavrženju predloga za začetek postopka osebnega stečaja in odpusta obveznosti opr. št. St ..., ki ju je vložil dolžnik dne 19. 4. 2024, saj je na podlaga izpiska iz kazenske evidence ugotovilo, da je bil dolžnik obsojen zaradi storitve kaznivega dejanja, povezanega z nedovoljenim prometom s prepovedanimi drogami, psihotropnimi snovmi in predhodnimi sestavinami, ki niso izključno za osebno rabo, na podlagi sodbe LG F. Strafs. Graz – Avstrija opr. št. ... z dne 12. 4. 2017. Navedeno kaznivo dejanje dolžnika ne bo izbrisano iz kazenske evidence do poteka preizkusnega obdobja za odpust obveznosti, tudi upoštevajoč najdaljšo možno preizkusno obdobje. V ponovnem predlogu dolžnik ni predlagal odpusta obveznosti. Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da dolžnik nima premoženja, njegovi prejemki pa so ob upoštevanju dolžnosti preživljanja treh mladoletnih otrok nižji, kot je znesek, ki mora dolžniku mesečno ostati, zato je dolžnikov predlog za začetek postopka osebnega stečaja zaradi pomanjkanja pravnega interesa zavrglo.

2. Dolžnik je zoper sklep vložil pritožbo, v kateri navaja, da odpust obveznosti v postopku osebnega stečaja ni obvezen. Ker ga ni predlagal, je pravnomočna obsodba nerelevantna. Zatrjuje, da ima premoženje, dobro plačo, iz katere se bo izoblikovala stečajna masa in plača bo v bodoče lahko vedno večja. Dolžnikov interes je enakomerno poplačilo upnikov. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo prvostopenjskemu sodišču v nov postopek oziroma izpodbijani sklep premeni tako, da se uvede stečaj nad dolžnikom, sodišču prve stopnje pa se naloži povrnitev dolžnikovih stroškov v zvezi s pritožbo.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Cilj postopka osebnega stečaja je enakomerno poplačilo upnikov. Drugotni cilj je odpust obveznosti. Če vsaj enega od njih ni mogoče doseči, je po ustaljeni sodni praksi dolžnikov predlog za začetek postopka osebnega stečaja treba zavreči 1 . V konkretnem primeru dolžnik ni predlagal odpusta obveznosti, za katerega sicer obstoji ovira zaradi pravnomočne kazenske obsodbe. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da drugega cilja postopka osebnega stečaja, to je odpusta obveznosti, v tem postopku ne bo mogoče doseči. Za odločitev je tako ključno, ali je mogoče s postopkom osebnega stečaja doseči prvi cilj, to je enakomerno poplačilo upnikov.

5. Drži pritožbena navedba, da odpust obveznosti ni edini cilj postopka osebnega stečaja. Tudi brez odpusta obveznosti je lahko cilj stečajnega postopka enakomerno poplačilo upnikov, na kar se sklicuje pritožnik. Vendar je pogoj za dosego tega cilja, da ima dolžnik premoženje in/ali prejemke, iz katerih se bo lahko skladno z določbo 389. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) oblikovala stečajna masa.

6. Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da dolžnik nima premoženja, njegovi prejemki pa so ob upoštevanju dolžnosti preživljanja treh mladoletnih otrok nižji, kot je znesek, ki mora dolžniku mesečno ostati (952,96 EUR in 3 x 286,08 EUR).

7. Pritožnik v pritožbi poudarja, da ima premoženje. Vendar se nato sklicuje zgolj na svojo dobro plačo. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je na podlagi predloga dolžnika za začetek postopka osebnega stečaja in njegovega poročila o stanju premoženja v skladu s 384. členom ZFPPIPP, sodišče prve stopnje že upoštevalo dolžnikovo plačo, ki je glede na njegovo izjavo po 384. členu ZFPPIPP, pa tudi navedbe v predlogu in pritožbi, njegovo edino premoženje. Dolžnik je podal izjavo, da na transakcijskem računu nima denarnih sredstev, prejema zgolj plačo v višini približno 1.200,00 EUR mesečno, drugih rednih prejemkov nima. Nima niti vrednostnih papirjev ali drugih denarnih sredstev, ne denarnih ali drugih depozitov, ni življenjsko zavarovan, nima lastninske ali druge stvarne pravice na nepremičnina, nima v lasti nobenega vozila ali plovila in nima drugega premoženja.

8. Iz dolžnikovega poročila, za katerega je izjavil, da je v njem navedeno vse njegovo premoženje, tako izhaja, da dolžnik drugega premoženja, razen plače, nima. Glede višine plače je dolžnik navedel, da prejema plačo približno 1.200,00 EUR mesečno. Predlogu je priložil izjavo o preživljanju treh mladoletnih otrok.

9. Za omejitev zneska prejemkov, ki spadajo v stečajno maso v postopku osebnega stečaja, se po tretjem odstavku 389. člena ZFPPIPP uporablja 102. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Ta določa, da je na dolžnikove denarne prejemke, ki se v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, štejejo za dohodek iz delovnega razmerja, mogoče seči do dveh tretjin prejemkov, na katere se seže z izvršbo, vendar tako, da dolžniku ostane najmanj znesek v višini 76 % minimalne plače, če dolžnik preživlja družinskega člana ali drugo osebo, ki jo mora preživljati po zakonu, pa tudi znesek v višini prejemka, določenega za osebo, ki jo preživlja dolžnik, po merilih, ki jih določa zakon, ki ureja socialno varstvene prejemke, za dodelitev denarne socialne pomoči. Minimalna plača je trenutno 1.253,90 evra, kar pomeni, da je iz stečajne mase izvzet znesek 952,96 EUR (76 % minimalne plače). Poleg tega je iz stečajne mase izvzet znesek, ki dolžniku pripada za vzdrževane družinske člane, torej tri mladoletne otroke, za vsakega skladno s 26. členom Zakona o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre) 286,08 EUR oziroma skupaj 858,24 EUR. Tudi v tem delu je ugotovitev sodišča prve stopnje pravilna. Skupno je tako iz stečajne mase izvzet znesek 1.811,20 EUR, ki mu mora ostati, kar bistveno presega dolžnikovo plačo 1.200,00 EUR. Dolžnik sicer ni navedel, ali otroke preživljata oba starša, ampak tudi če se znesek za vzdrževane družinske člane prepolovi 2 (na 429,12 EUR), mora dolžniku ostati 1.382,08 EUR. Toliko pa dolžnik plače niti ne prejema.

10. Prvostopenjsko sodišče je tako pravilno ugotovilo, da dolžnikova plača ob upoštevanju omejitev po 102. členu ZIZ v zvezi s tretjim odstavkom 389. člena ZFPPIPP trenutno ne bo oblikovala prav nobene stečajne mase, saj omejitve presegajo njeno višino.

11. Za začetek postopka osebnega stečaja ne zadošča golo dejstvo, da dolžnik prejema plačo. V konkretnem primeru dolžnikova plača namreč ni dovolj visoka, da bi po 389. členu ZFPPIPP spadala v stečajno maso. Zato ne držijo pritožbene navedbe, da se bo z lahkoto izoblikovala stečajna masa, iz katere se bodo upniki delno in enakomerno poplačali. Pritožnik tudi ne more uspeti s pritožbenimi navedbami, da bo v bodoče lahko njegova plača vedno večja. Zgolj hipotetična možnost nastanka premoženja oziroma prejemka ne zadošča 3 . V zadevi VSL Cst 781/2015, na katero se sklicuje pritožnik, je sodišče ugotovilo, da ima dolžnik premoženje, in sicer nepremičnine. Gre torej za drugačne okoliščine kot v konkretnem primeru, ko je dolžnik že v predlogu za začetek postopka osebnega stečaja in v poročilu o stanju svojega premoženja izrecno navedel, da drugega premoženja nima. Navedena sodna praksa torej ni primerljiva.

12. Namena izvedbe postopka osebnega stečaja, kot je opredeljen v prvem odstavku 382. člena ZFPPIPP, in sicer da bi vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika hkrati in v enakih deležih, v danem trenutku ni mogoče doseči. Dolžnikova plača je v celoti izvzeta iz stečajne mase po 389. členu ZFPPIPP, drugega premoženja pa dolžnik nima. Ker tudi ni možnosti za odpust obveznosti, saj dolžnik predloga za odpust obveznosti niti ni podal, sicer pa obstoji ovira za odpust obveznosti, je treba dolžnikov predlog zavreči.

13. Pritožba se ob povedanem izkaže kot neutemeljena. Pritožbeno sodišče jo je zato zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), ko je ta uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

14. Ker dolžnik s pritožbo ni uspel, mora sam nositi svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena v zvezi s 154. členom ZPP in v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZPPIPP).

1 Tako sklep VSL Cst 180/2021 z dne 4. 5. 2021.

2 Tako meni dr. Anja Drev, Izvršba po določbah 134. člena ZIZ, Pravosodni bilten (PB), št. 3/2017, str. 101. Enako sklep VSL Cst 20/2018 z dne 7. 2. 2018.

3 Tako tudi sklep VSL Cst 44/2021 z dne 16. 2. 2021.