Supreme Court dismisses review application against inheritance rights denial due to lack of formal adoption act.
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia rejected the applicant's request for permission to file a review against the second-instance court's decision denying inheritance rights. The applicant, claiming to be an adopted child, argued that the lack of a formal adoption act violated constitutional rights and the principle of equal treatment compared to formally adopted individuals. The court determined that the statutory conditions for a review application were not met, as the lower courts correctly applied the law regarding the necessity of a formal legal act for inheritance claims.
Legislator headnote
AI generatedZakon o pravdnem postopku (ZPP) 367.a in 367.c člen: A review application is inadmissible if the statutory conditions for its admissibility are not fulfilled, specifically when the lower courts have correctly applied the material law and procedural rules.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Predlog se zavrne.
[JEDRO]
Predlog se zavrne.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče je v zapuščinskem postopku po zapustnici A. A. - domnevni tožnikovi posvojiteljici - prekinilo postopek in tožnika, ki zatrjuje, da ima po njej dedno pravico kot njen posvojenec, napotilo na pravdo zoper dedinjo, ki je zapustničina vnukinja, hčerka tožnikove pokojne polsestre. Tožnik je zato vložil tožbo za ugotovitev dedne pravice, ki se obravnava v tej pravdi.
2. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika, da ima po pokojni A. A. dedno pravico kot njen posvojenec.
3. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožnika in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.
4. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil predlog za dopustitev revizije, v katerem zastavlja naslednja vprašanja: 1. Ali sta sodišči pravilno uporabili materialno pravo, in sicer 10. člen Zakona o dedovanju glede obstoja dedne pravice tožeče stranke? 2. Ali sta sodišči pravilno uporabili materialno pravo, in sicer določbe Temeljnega zakona o posvojitvi, ko sta ugotavljali dedno pravico tožeče stranke? 3. Ali je ob pravilni uporabi materialnega prava v zvezi z dedno pravico tožeče stranke na podlagi posvojitve mogoče upoštevati teorijo realizacije? 4. Ali je sodišče zagrešilo bistvene kršitve določb postopka in kršilo ustavne pravice iz 14., 22., 23., 33., 53. in 56. člena Ustave RS ter poseglo v pravico do izjave tožeče stranke in kršilo načelo kontradiktornosti, s tem ko dokazna ocena ni bila skladna z metodološkimi napotki iz 8. člena ZPP? 5. Ali predstavlja stališče, ki sta ga v obravnavanem primeru zavzeli sodišči prve in druge stopnje, in sicer da tožeči stranki ni mogoče priznati dedne pravice, ker o posvojitvi ne obstoji formalni pravni akt, kršitev 14. člena Ustave RS in kršitev 14. člena EKČP, ker so s tem različno obravnavane osebe (posvojenci), ki so bile posvojene na podlagi formalnega akta, in osebe (posvojenci), ki so sicer s posvojitelji dejansko vzpostavili razmerje, kot da so bili formalno posvojeni oz. so bili prepričani, da je prišlo do formalne posvojitve že s sklenitvijo zakonske zveze z biološkim staršem otroka, toda o posvojitvi nimajo formalnega pravnega akta?
5. Predlog ni utemeljen.
6. Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) niso podani, zato je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).
7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).