Legislator Case Law & Legislation
VSC Sklep II Kp 20106/2020 ECLI:SI:VSCE:2024:II.KP.20106.2020 AI generated

Appeal against judge recusal rejected; disagreement with judicial decisions is not grounds for recusal.

Case Number VSC Sklep II Kp 20106/2020
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The High Court dismissed the appeal against the District Court's refusal to recuse a judicial officer. The defense argued that the judge's procedural rulings and assumptions of guilt indicated bias, but the court held that mere disagreement with a judge's legal or factual decisions cannot constitute grounds for recusal. The court emphasized that such disputes must be resolved through standard legal remedies rather than by removing the judge.

Legislator headnote

AI generated

ZKP 39. člen 1. odst. 6; ZKP 402. člen 5. odst. Pritožba zoper sklep o izločitvi sodnika zaradi razlik v pravni presoji ali procesnem ravnanju ni utemeljena, saj je to normalna delitev pristojnosti in ne kaže na pristranskost.

Keywords

AI generated
recusal of judge judicial impartiality procedural decisions criminal procedure law bias presumption legal remedies objective neutrality

Cited Legislation

AI generated
ZKP 39. člen 1. odst. 6
ZKP 402. člen 5. odst.
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

[JEDRO]

Že zaradi narave sodnega odločanja odklonitvenega razloga po 6. točki prvega odstavka 39. člena ZKP ne morejo predstavljati sodnikova pravna stališča, zavzeta pri opravljanju sodne funkcije oziroma njegove strokovne odločitve, tako procesnopravne kot tudi materialnopravne. Procesno postopanje sodnika in vrsta odločitve, ki jo sodnik sprejme v okviru svojh pristojnosti, ne glede na to ali so pravilne ali ne, sama po sebi, brez navedb dodatnih okoliščih, ki bi kazale na pristranskost sodnika, ne morejo biti podlaga za njegovo izločitev.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Predsednica Okrožnega sodišča v Celju je s sklepom Su 494/2023 z dne 22. 12. 2023 na podlagi prvega odstavka 42. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) zavrnila zahtevo za izločitev preiskovalnega sodnika A. A. z dne 13. 12. 2023, ki jo je v kazensko preiskovalni zadevi I Kpr 20106/2020 zoper obdolženega B. B. zaradi kaznivega dejanja po drugem v zvezi s prvim odstavkom 227. člena KZ-1, vložil obdolženčev zagovornik.

2. Zoper sklep se je pritožil obdolženi po zagovorniku iz pritožbenih razlogov zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, nepravilne uporabe materialnega prava, zaradi absolutno bistvenih kršitev določb kazenskega postopka in zaradi kršitev temeljnih ustavnih pravic in svoboščin obdolženca. Pritožbenemu sodišču je predlagal, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep Okrožnega sodišča v Celju spremeni tako, da zahtevi za izločitev preiskovalnega sodnika v celoti ugodi ter preiskovalnega sodnika A. A. izloči iz odločanja v vseh postopkih, ki so povezani z zahtevo za preiskavo št. Kt 6554/2018 z dne 20. 4. 2020, oziroma, da izpodbijani sklep v celoti razveljavi in zadevo vrne predsednici sodišča v ponovno odločanje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Čeprav je zagovornik uvodoma navedel, da vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov, je iz njegovih navedb v pritožbi razvidno, da uveljavlja pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Ostalih zatrjevanih kršitev zagovornik ni obrazložil. Zagovornik namreč v pritožbi izpodbija dejanske ugotovitve in zaključke izpodbijanega sklepa ter ponavlja navedbe iz zahteve za izločitev preiskovalnega sodnika, katerih bistvo je strniti v pritožnikovem izražanju dvomov o nepristranskosti in objektivnosti preiskovalnega sodnika zaradi nestrinjanja z njegovo procesno odločitvijo in vodenjem postopka v obravnavani kazensko preiskovalni zadevi, konkretno glede vprašanj, ki jih je preiskovalni sodnik v obravnavani kazensko preiskovalni zadevi naložil v odredbi z dne 20. 10. 2023 sodnemu izvedencu C. C.

5. S tovrstnimi očitki pritožba ne more uspeti, kot je to s sklicevanjem na ustaljena stališča sodne prakse pritožniku pravilno pojasnila predsednica sodišča v točki 7 obrazložitve izpodbijanega sklepa. Pritožbeno sodišče poudarja, da že zaradi narave sodnega odločanja odklonitvenega razloga po 6. točki prvega odstavka 39. člena ZKP ne morejo predstavljati sodnikova pravna stališča, zavzeta pri opravljanju sodne funkcije oziroma njegove strokovne odločitve, tako procesnopravne kot tudi materialnopravne. Za presojo pravilnosti sodnikovih pravnih stališč in strokovnih odločitev oziroma za odpravo morebitnih napak ali nezakonitosti v postopku ima namreč stranka prav v ta namen na voljo z zakonom predvidena redna in izredna pravna sredstva. Procesno postopanje sodnika in vrsta odločitve, ki jo sodnik sprejme v okviru svojih pristojnosti, ne glede na to ali so pravilne ali ne, sama po sebi, brez navedbe dodatnih okoliščin, ki bi kazale na pristranskost sodnika, tako ne morejo biti podlaga za njegovo izločitev.

6. Pritožbeno sodišče se ne more strinjati z navedbo pritožnika, da je preiskovalni sodnik s tem, ko je v odredbi sodnemu izvedencu med drugim odredil, da poda izračun oškodovanja upnikov zaradi ravnanja obdolženca, izhajal iz predpostavke, da je bila škoda nedvomno povzročena s strani obdolženca, kar odraža na njegovo pristranskost. Preiskovalni sodnik je pri izdelavi odredbe sodnemu izvedencu izhajal zgolj iz obstoja utemeljenega suma, da je obdolženi storil kaznivo dejanje, ki se mu očita, obstoj utemeljenega suma pa je bil potrjen s pravnomočnostjo sklepa o uvedbi preiskave. Prav tako se ni mogoče strinjati z zagovornikovo navedbo, da na sodnikovo pristranskost kaže tudi dejstvo, da slednji izvedencu ni naložil nobene naloge v smeri ugotavljanja finančnega stanja družbe in ostala vprašanja, ki jih navaja v pritožbi. Vsa ta vprašanja bo imela obramba možnost tekom sojenja zastaviti izvedencu, ki je bil določen z odredbo sodišča, morebiti zahtevati dopolnitev izvedenskega mnenja, v primeru nestrinjanja tudi predlagati postavitev morebitnega drugega izvedenca.

7. Sprejeta odločitev ali procesno vodstvo postopka bi lahko predstavljala izločitveni razlog praviloma le v primeru hkratnega obstoja okoliščin, iz katerih bi izhajalo, da je do takšne odločitve oziroma sodnikovega ravnanja prišlo zaradi določene pristranskosti, na katero bi kazalo sodnikovo vnaprejšnje prepričanje o zadevi oziroma takšno ravnanje, ki bi kazalo na pristranski odnos do strank postopka, predvsem v smislu konkretno izkazane povezave sodnika s predmetnim postopkom oziroma strankami postopka. Kaj takšnega pa v obravnavani zadevi ni izkazano. Prav nasprotno, predsednica sodišča je v izpodbijanem sklepu razumno pojasnila, da nezadovoljstvo obdolženega s procesnimi odločitvami sodnika ne more biti razlog za izločitev sodnika, temveč ima obdolženi možnost nestrinjanja s sodnikovimi procesnimi odločitvami uveljavljati v samem postopku, z uporabo zakonsko določenih rednih in izrednih pravnih sredstev.

8. Glede na navedeno pritožbeno sodišče zaključuje, da je sklep predsednice sodišča pravilen in zakonit, pritožba pa neutemeljena. Pritožbeno sodišče tudi ni zasledilo kršitev iz petega odstavka 402. člena ZKP, na katere pazi po uradni dolžnosti, zato je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno.

9. Če bo za obdolženca nastopila dolžnost plačila stroškov kazenskega postopka (prvi odstavek 95. člena ZKP), bo sodno takso za zavrnitev pritožbe zoper izpodbijani sklep, v skladu s Taksno tarifo in Zakonom o sodnih taksah, odmerilo sodišče prve stopnje po pravnomočnosti sodbe.