Legislator Case Law & Legislation
VSC Sklep II Cp 71/2024 ECLI:SI:VSCE:2024:II.CP.71.2024 AI generated

Appeal dismissed; court upheld facts for involuntary treatment due to lack of legal basis to remove findings.

Case Number VSC Sklep II Cp 71/2024
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The appellate court dismissed the appeal by the opposing party against a first-instance decision admitting her into supervised treatment. The appellant argued that specific findings of aggression and suicide risk damaged her reputation and caused material harm, requesting their removal from official documents. The court rejected this, ruling that the facts were established through a proper forensic psychiatric evaluation and that privacy protections were already ensured by excluding the public from the proceedings.

Legislator headnote

AI generated

Zakon o duševnem zdravju (ZDZdr) 80. člen; 33. člen (2. odstavek): The court may establish facts necessary for involuntary treatment without violating data protection, as public exclusion safeguards personal information and the court lacks jurisdiction to award damages in this context.

Keywords

AI generated
involuntary treatment supervised care forensic psychiatric evaluation data protection public exclusion court jurisdiction material damage

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba nasprotne udeleženke se zavrne.

[JEDRO]

Za pritožničino zahtevo, da se iz dokumentov "umaknejo" nekatera ugotovljena dejstva, ni pravne podlage. Varstvo njenih osebnih podatkov je zagotovljeno z izključitvijo javnosti v tem postopku in z ostalimi predpisi o varstvu osebnih podatkov.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugodilo predlogu, da se nasprotna udeleženka sprejme v nadzorovano obravnavo pri predlagatelju (I. točka izreka) in določilo dva koordinatorja nadzorovane obravnave ter vrsto in obseg njunih pooblastil (II. točka izreka). Svojo odločitev je oprlo na določbe od 80. člena do 83. člena Zakona o duševnem zdravju (ZDZdr), postopek pa na podlagi drugega odstavka 82. člena ZDZdr vodilo s smiselno uporabo določb od 40. člena do 52. člena ZDZdr.

Pritožbeno sodišče že na tem mestu pojasnjuje, da je sodišče prve stopnje pravilno povzelo materialnopravne pogoje iz 80. člena ZDZdr, ob katerih je mogoče osebo sprejeti v nadzorovano obravnavo na podlagi sklepa sodišča (2. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa), in da je nato v dokaznem postopku ugotovilo vsa pravnorelevantna dejstva, ki vodijo do zaključkov o obstoju teh pogojev.

2. Zoper sklep je pritožbo vložila nasprotna udeleženka. V njej je navedla, da se zaveda svoje diagnoze, vendar nikoli ni ogrožala svojega življenja, življenja drugih ali bila agresivna. Dodala je, da je ob "zadnji epizodi" le meditirala v svojem stanovanju in ni nikogar ogrožala, razbijala po stanovanju ali bila agresivna. Ko so vdrli v njeno stanovanje, je po navedbah pritožbe policistu svoje roke prostovoljno ponudila v vklenitev. Po stališču pritožbe ugotovitve iz izpodbijanega sklepa škodujejo njenemu ugledu, saj bo v uradnih dokumentih za vedno zaznamovana kot agresivna in samomorilna oseba, s čimer je nasprotni udeleženki povzročena velika psihološka škoda. Utrpela je tudi materialno škodo zaradi poškodovanih vrat in ključavnice, za kar pa nihče noče odgovarjati. V zaključku pritožbe je nasprotna udeleženka zahtevala, da se iz vseh nastalih dokumentov umaknejo laži o njej ter da se ji povrne nastala premoženjska škoda.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Nasprotna udeleženka s pretežnim delom pritožbenih navedb izpodbija ugotovljena dejstva, ki so sodišče prve stopnje vodili do zaključkov o obstoju vseh pogojev, ki jih določbe 80. člena ZDZdr predpisujejo za to, da lahko sodišče izda sklep o sprejemu osebe v nadzorovano obravnavo brez privolitve. Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je dokazna ocena sodišča prve stopnje o obstoju teh dejstev razumno argumentirana ter sloni na oceni izpovedi nasprotne udeleženke, podatkov iz priloženih spisov, predloženih listin, zlasti pa na podlagi ocene izvedenskega mnenja, ki mu nobena od stranka na naroku za glavno obravnavo ni nasprotovala.

Pritožbene navedbe po vsebini ne presegajo neobrazloženega nestrinjanja z ugotovljenimi dejstvi, ki jih je sodišče prve stopnje ugotovilo na podlagi skrbnega dokaznega postopka in ocene vseh izvedenih dokazov. S takšnim izpodbijanjem pritožba ne more uspeti. Pri tem je pomembno, da gre pri pravnorelevantnih dejstvih v pretežnem delu za dejstva, za ugotovitev katerih je potrebno strokovno znanje medicinske stroke. Sodišče prve stopnje je ravno zato postavilo izvedenca psihiatrične stroke in relevantna dejstva ugotovilo s pomočjo njegovega mnenja. Izvedenskemu mnenju ni nasprotovala nobena od strank, sodišče prve stopnje pa ga je ustrezno dokazno ocenilo skupaj z ostalimi izvedenimi dokazi. Sodišče prve stopnje je torej pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje ter pravilno uporabilo materialno pravo, zlasti določbe 80. člena ZDZdr.

5. Pritožbeno sodišče nasprotni udeleženki pojasnjuje, da je v postopku za sprejem na zdravljenje v nadzorovano obravnavo brez privolitve javnost izključena na podlagi drugega odstavka 33. člena ZDZdr. To pomeni, da bodo vsi podatki iz te zadeve na voljo zgolj udeležencem tega postopka in ne bodo vključeni v nobeno drugo javno evidenco ali zbirko podatkov. Za pritožničino zahtevo, da se iz dokumentov "umaknejo" nekatera ugotovljena dejstva, ni pravne podlage. Varstvo njenih osebnih podatkov je zagotovljeno z izključitvijo javnosti v tem postopku in z ostalimi predpisi o varstvu osebnih podatkov.

6. V okviru tega postopka nepravdno sodišče prav tako ni imelo pooblastil za odločanje o povrnitvi morebitne materialnega škode, ki jo v pritožbi zatrjuje nasprotna udeleženka.

7. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da pritožbeni razlogi, ki jih uveljavlja pritožba, niso utemeljeni. Ker obenem ni našlo razlogov, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (določba drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 366.členom ZPP in prvim odstavkom 30. člena ZDZdr ter 42. členom ZNP-1), je pritožbo zavrnilo, izpodbijanega sklepa pa ni potrdilo, saj ob predložitvi pritožbe pritožbenemu sodišču v reševanje še ni iztekel pritožbeni rok vsem s pravico do pritožbe (druga točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 30. člena ZDZdr in 42. členom ZNP-1).