Supreme Court dismisses review application for failing to precisely define the legal question and demonstrate systemic importance.

Predlog se zavrže.

[JEDRO]

Vrhovno sodišče je že večkrat poudarilo, da je prav konkretna in natančna opredelitev pravnega vprašanja bistvena sestavina predloga za dopustitev revizije, podana obrazložitev v predlogu pa se mora nanj tudi problemsko in silogistično osredotočati. Šele tako popoln predlog nato omogoča revizijskemu sodišču, da opravi presojo zatrjevane pomembnosti vprašanja tudi v sistemski luči glede pomena za pravni red in sodno prakso.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je predlog za obnovo postopka, ki ga je toženec dne 3. 11. 2023 vložil sam, dne 30. 10. 2023 pa po svojem pooblaščencu, zavrnilo. Sodišče druge stopnje je pritožbo toženca zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

2. Zoper sklep drugostopenjskega sodišča je toženec vložil predlog v katerem sodiščema prve in druge stopnje očita, da sta v nasprotju z 10. točko 394. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) odločili, da obnovitveni razlog ni podan in v zvezi s tem zastavlja sledeči dve obsežni vprašanji:

1. Ali zatrjevanje tožene stranke določenega bodočega dejstva v primarnem pravdnem postopku P 104/2012, kot je kasnejša potencialna nezmožnost nepravdnega sodišča odločati o razdružitvi nepremičnine zaradi razloga, ker pravdni stranki nista bila lastnika nepremičnine, predstavlja podlago za obnovo postopka, saj je kasnejši nepravdni postopek potrdil te trditve toženca, da pravdni stranki nista nikoli bila lastnika nepremičnine, ki se je skušala deliti na podlagi protipravne odločitve sodišča in se delitev tudi ni mogla izvest ter ali to pomeni uporabo dokaza o že zatrjevanih dejstvih?

2. Ali je pravnomočno sodbo sodišča, ki je očitno bila izdana v nasprotju z materialnim pravom glede obstoja lastninske pravice pravdnih strank, sploh mogoče obnoviti s predlogom za obnovo postopka, če se ta protipravnost sodbe potrdi v kasnejšem nepravdnem postopku, ko sodišče ni moglo razdružiti nepremičnine zaradi obstoja nelastništva nepremičnine, ki je obstajalo že za časa trajanja pravdnega postopka, v katerem je to bilo zatrjevano in tudi dokazovano z zemljiško knjižnimi izpiski?

3. Predlog ni popoln.

4. ZPP v 367.a členu določa, da Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. V četrtem odstavku 367.b člena ZPP je določeno, da mora predlagatelj v predlogu za dopustitev revizije natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse.

5. Vrhovno sodišče je že večkrat poudarilo,(1) da je prav konkretna in natančna opredelitev pravnega vprašanja bistvena sestavina predloga za dopustitev revizije, podana obrazložitev v predlogu pa se mora nanj tudi problemsko in silogistično osredotočati. Šele tako popoln predlog nato omogoča revizijskemu sodišču, da opravi presojo zatrjevane pomembnosti vprašanja tudi v sistemski luči glede pomena za pravni red in sodno prakso. Vrhovno sodišče kot precedenčno sodišče namreč v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja predvsem javno funkcijo – z razvojem sodne prakse in razlago prava, ki naj bo ex-ante vodilo nižjim sodiščem pri odločanju.(2)

6. Navedene zahteve, ki so do strank stroge, niso namenjene same sebi, marveč je njihovo spoštovanje nujno za zagotovitev precedenčne vloge Vrhovnega sodišča. Stroga zakonska zahteva po drugi strani ni nepremostljiva niti ne težko premostljiva, saj ZPP za zastopanje pred Vrhovnim sodiščem (vključno s postopkom za dopustitev revizije) predpisuje obvezno zastopanje po odvetniku(3) in odvetnikom ta naloga ne bi smela biti nerešljiva.(4)

7. Obravnavani predlog za dopustitev revizije zahtev, ki jih določa četrti odstavek 367.b člena ZPP, ne izpolnjuje. Toženec v predlogu sploh ne zatrjuje, da bi šlo za vprašanja, ki bi bila pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. V nasprotju z nekaterimi, sicer prav tako zavrženimi predlogi, se niti pavšalno ne sklicuje na prav nobeno sodno prakso od katere naj bi odločitev v konkretni zadevi odstopala, kar niti ni presenetljivo, saj je predlog v veliki meri zgolj razširjena pritožba in povzemanje sklepov obeh sodišč. Toženec v predlogu v resnici vnovič nasprotuje dokazni oceni sodišča prve stopnje v pravdnem postopku. Le mestoma se sklicuje na neopredeljene procesne kršitve v postopku odločanja o obnovi postopka, ko navaja, da naj bi bili razlogi sodišča prve stopnje nerazumljivi in nejasni.

8. Glede sklepa sodišča druge stopnje, katerega bi moral s predlogom za dopustitev revizije primarno napasti, pravzaprav pove le to, da so njegova stališča povsem zmotna. Sklepoma nato poda svojo razlago določb 10. točke 394. člena ZPP, kljub temu, da je sodišče druge stopnje v 7. - 9. točki sklepa s sklicevanjem na sodno prakso in komentar ZPP podrobno in jasno utemeljilo razloge, ki so botrovali zavrnitvi pritožbe in potrditvi prvostopenjske odločitve o zavrnitvi predloga za obnovo postopka. Toženec v predlogu pomen obnove postopka (in posledično dopustitve revizije) utemeljuje z zanj bolj ugodno stroškovno posledico in spremembo ključa delitve premoženja, kar sta razloga, ki že prima facie ne presegata pomena konkretne zadeve.

9. Glede na navedeno Vrhovno sodišče ocenjuje, da je predlog nepopoln, zato ga je na podlagi šestega odstavka 367.b člena ZPP zavrglo.

10. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

(1) Prim. sklep Vrhovnega sodišča II DoR 341/2019, II DoR 382/2019, II DoR 191/2020, II DoR 503/2023 in številne druge.

(2) Glej II DoR 191/2020.

(3) Stranka se lahko v skladu s četrtim odstavkom 86. člena ZPP sama zastopa le, če ima opravljen pravniški državni izpit; pooblaščenca pa si lahko izbere le med odvetniki

(4) Tako Vrhovno sodišče v sklepu II DoR 189/2017, II DoR 185/2022 II DoR 503/2023.