Appeal allowed; court removed specific work hours from sentence, leaving formula for probation unit to calculate total.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court allowed the prosecutor's appeal and modified the first-instance judgment regarding the execution of community service. The lower court had incorrectly calculated and fixed the total hours of work in the verdict, violating the statutory formula. The court ruled that only the calculation formula and deadline should be set in the judgment, reserving the specific hour count for the probation unit to determine based on the sentence's enforceability date.
Legislator headnote
AI generated86. odstavek 8. KZ-1; 372. člen 5. ZKP: The judgment must establish the formula for calculating community service hours and the deadline, leaving the specific total duration to the probation unit to determine upon enforceability.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba v odločbi o kazenski sankciji spremeni tako, da se besedilo ″v trajanju 1440 (tisoč štiristo štirideset) ur‶ izpusti iz izreka ter nadomesti z besedilom: ″ki ga mora opraviti v obdobju največ dveh let od izvršljivosti sodbe, pri čemer se obseg dela določi tako, da se en dan zapora nadomesti z dvema urama dela‶, v nespremenjenih delih pa se potrdi sodba sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Izrek, ki vsebuje odločitev, da se kazen zapora izvrši z delom v splošno korisst, določa formulo za preračun in rok, v katerem se mora delo opraviti, upoštevaje datum izvršljivosti, kar daje probacijski enoti vse potrebne podatke za določitev obsega dela v splošno korist. S tem, ko je sdoišče prve stopnje samo orpavilo preračun ur dela v splošno korist, ki jih mora opraviti obtoženi, je prekoračilo pravico, ki jo ima po zakonu in zato zagrešilo kršitev kazenskega zakona po 5. točki 372. člena ZKP v zevzi z osmim odstavkom 86. člena KZ-1.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Z izpodbijano sodbo je bil obtoženi A. A. spoznan za krivega kaznivega dejanja prepovedano prehajanje meje ali ozemlja države po šestem v zvezi s tretjim odstavkom 308. člena KZ-1. Izrečena mu je bila kazen zapora dveh let, ki se v skladu z osmim in desetim odstavkom 86. člena KZ-1 izvrši z delom v splošno korist v trajanju 1440 ur, ki jih mora opraviti v obdobju največ dveh let od izvršljivosti sodbe. Sodišče je obtožencu na podlagi desetega odstavka 86. člena KZ-1 določilo tudi varstveno nadzorstvo za čas trajanja dela v splošno korist. Obtožencu je izreklo stransko denarno kazen v višini 1.500,00 EUR, ki jih je dolžan plačati v 15-ih zaporednih mesečnih obrokih po 100,00 EUR. Obtožencu je na podlagi 48a. člena KZ-1 sodišče izreklo tudi stransko kazen izgon tujca iz ozemlja Republike Slovenije za čas treh let. V skladu z drugim odstavkom 48a. člena KZ-1 se trajanje stranske kazni izgona tujca iz države šteje od dneva pravnomočnosti sodbe, pri čemer se mu čas, prebit v zaporu, ne všteva v čas trajanja stranske kazni. V skladu s prvim odstavkom 56. člena KZ-1 v zvezi s sedmim odstavkom 199a. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) je obtožencu v izrečeno kazen zapora vštelo čas pridržanja in čas hišnega pripora od 24. 5. 2023 od 13.30 ure dalje. V skladu s 73. členom KZ-1 je sodišče obtožencu izreklo varnostni ukrep odvzem dveh mobilnih telefonov, ki sta mu bila zasežena. V skladu s četrtim odstavkom 95. člena ZKP je obtoženca oprostilo plačila stroškov kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena tega zakona, na podlagi prvega odstavka 97. člena ZKP pa je odločilo, da potrebni izdatki in nagrada zagovornika, ki je bil obtožencu postavljen po uradni dolžnosti, bremenijo proračun.
2. Zoper sodbo se je pritožila okrožna državna tožilka zaradi kršitve kazenskega zakona iz 5. točke 372. člena ZKP v zvezi z osmim odstavkom 86. člena KZ-1. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje v delu, ki se nanaša na način izvršitve zaporne kazni z delom v splošno korist spremeni tako, da izpusti navedbo ″v trajanju 1440 (tisoč štiristo štirideset) ur‶ in jo nadomesti z navedbo: ″obseg dela pa se določi tako, da se en dan zapora nadomesti z dvema urama dela‶.
3. Pritožba je utemeljena.
4. Kot izhaja iz sodbe Vrhovnega sodišča RS, I Ips 23595/2018 z dne 4. 11. 2021, ob izreku sodbe še ni mogoče predvideti, kdaj bo kazen izvršljiva, na ta trenutek pa osmi odstavek 86. člena KZ-1 veže začetek izvrševanja kazni z delom v splošno korist. Tako je Vrhovno sodišče RS v citirani sodbi sprejelo stališče, da je preračun ur v rokah organa, ki izvršuje zaporno kazen, ki se izvrši z delom v splošno korist, torej skladno z Zakonom o probaciji, v pristojnosti probacijske enote. Probacijska enota je tista, ki je seznanjena z vsemi podatki, ki so potrebni za opravo pretvorbe v ure in torej probacijska enota opravi preračun zaporne kazni v ure splošno koristnega dela. Izrek, ki vsebuje odločitev, da se kazen zapora izvrši z delom v splošno korist, tako določa formulo za preračun in rok v katerem se mora delo opraviti, upoštevaje datum izvršljivosti, kar daje probacijski enoti vse potrebne podatke za določitev obsega dela v splošno korist. Navedeno utemeljeno uveljavlja tudi okrožna državna tožilka v pritožbi. S tem, ko je sodišče prve stopnje samo opravilo preračun ur splošno koristnega dela, ki ga mora opraviti obtoženi je prekoračilo pravico, ki jo ima po zakonu in tako zagrešilo kršitev kazenskega zakona po 5. točki 372. člena ZKP v zvezi z osmim odstavkom 86. člena KZ-1.
5. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi okrožne državne tožilke ugodilo in je izpodbijano sodbo v izreku o kazenski sankciji spremenilo tako, da je iz izreka izpustilo navedbo ″v trajanju 1440 (tisto štiristo štirideset) ur‶ in jo nadomestilo z navedbo ″obseg dela pa se določi tako, da se en dan zapora nadomesti z dvema urama dela‶. Ker pri uradnem preizkusu izpodbijane sodbe sodišče druge stopnje ni ugodilo kršitev iz prvega odstavka 383. člena ZKP, je v nespremenjenih delih potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.