Slovenian Supreme Court dismisses jurisdiction delegation request based on general dissatisfaction with judges rather than objective impartiality doubts.

Predlog se zavrne.

[JEDRO]

Institut delegacije pristojnosti pomeni izjemo od splošnih pravil o krajevni pristojnosti, zato mora predlagatelj delegacije navesti in utemeljiti konkretne razloge ter okoliščine, ki se nanašajo na prav vse sodnike stvarno in krajevno pristojnega sodišča, ki bi lahko pri razumnem človeku in v očeh javnosti ustvarile upravičen dvom o nepristranskosti sojenja na tem sodišču.

Nezadovoljstvo stranke z delom razpravljajočih sodnikov v posameznih zadevah in posledično nezaupanje v pristojno sodišče ne pomeni utemeljenega razloga za prenos pristojnosti. Dvom v pravilnost procesnega postopanja in materialnopravnega odločanja posameznih sodnikov lahko stranka odpravi z vložitvijo rednih in izrednih pravnih sredstev, pomisleke v sposobnost nepristranskega odločanja posameznega sodnika pa s predlogi za njegovo izločitev.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Toženec je vložil predlog za delegacijo pristojnosti. Navaja, da je Okrožno sodišče v Mariboru obravnavalo že več postopkov, v katerih je nastopal kot stranka postopka, pri čemer mu je kršilo pravice do poštenega sojenja, s tem pa je porušilo videz nepristranskosti. Opisuje ravnanja sodišča v drugih postopkih, 1 s katerimi naj bi sodišče ravnalo v nasprotju z zakonom oziroma v nasprotju z načelom nepristranskosti in pravico do poštenega sojenja. Pojasnjuje, da je podal že več predlogov za prenos pristojnosti, vendar Vrhovno sodišče njegove predloge neutemeljeno zavrača. Vrhovnemu sodišču predlaga, da pridobi spise zadev Okrožnega sodišča v Mariboru 2 in zadevo prenese na drugo pristojno sodišče.

2. Predlog ni utemeljen.

3. Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Sodna praksa med druge tehtne razloge najpogosteje uvršča dvom v nepristranskost sojenja. Ta je podan, če je objektivno gledano lahko omajano zaupanje strank ali javnosti v nepristranskost vseh sodnikov pristojnega sodišča. Predlagatelj delegacije mora zato navesti in utemeljiti konkretne razloge in okoliščine, ki se nanašajo na prav vse sodnike stvarno in krajevno pristojnega sodišča, ki bi lahko pri razumnem človeku in v očeh javnosti ustvarile upravičen dvom o nepristranskosti sojenja na tem sodišču.

4. Institut delegacije pristojnosti pomeni izjemo od splošnih pravil o krajevni pristojnosti, zato je razloge za delegacijo pristojnosti sodišča treba razlagati restriktivno. Zgolj nezadovoljstvo stranke z delom razpravljajočih sodnikov v posameznih zadevah in posledično nezaupanje v pristojno sodišče ne pomeni utemeljenega razloga za prenos pristojnosti. 3 Dvom v pravilnost procesnega postopanja in materialnopravnega odločanja posameznih sodnikov lahko stranka odpravi z vložitvijo rednih in izrednih pravnih sredstev, pomisleke v sposobnost nepristranskega odločanja posameznega sodnika pa s predlogi za njegovo izločitev. Navržen očitek o uničenju sodnega spisa oziroma o domnevnem prirejanju sodne dokumentacije niti ni izkazan niti ne more sam po sebi vzbuditi dvoma o nepristranskosti sodišča. Vrhovno sodišče ob tem dodaja, da toženec morebitne kazenske ali disciplinske odgovornosti oziroma odgovornosti za prekršek vpletenih ne more uspešno uveljavljati v obravnavanem postopku, temveč lahko v zvezi s tem sproži druge ustrezne postopke pred pristojnim (kazenskim) sodiščem ali drugim organom. 4

5. Ker je Vrhovno sodišče ocenilo, da v predlogu predstavljene okoliščine ne upravičujejo uporabe 67. člena ZPP, je toženčev predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča zavrnilo.

1 Navaja zadeve, vodene pred Okrožnim sodiščem v Mariboru, IV P 371/2013, IV P 1044/2015, I Kr 41834/2015, IV P 622/2015, N 20/2015, N 422/2016, III N 329/2020 in Bpp 538/2023.

2 Citirane v op. št. 1.

3 Tako Vrhovno sodišče npr. v sklepih I R 25/2024 z dne 8. 5. 2024 (isti predlagatelj kot v obravnavani zadevi) in I R 209/2023 z dne 6. 12. 2023.

4 O procesni in materialni sodniški imuniteti gl. npr. sklep Ustavnega sodišča Up-689/11 z dne 24. 1. 2012. Po prvem odstavku 80. člena Zakona o sodniški službi pa sodniku ni mogoče izreči disciplinske sankcije, razen ob pogojih in po postopku, ki je predpisan v zakonu, ki ureja sodni svet.