Appeal dismissed; appellate court correctly quashed first-instance judgment and remanded case for retrial.

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča druge stopnje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

[JEDRO]

Toženka sicer določilo 357.a člena ZPP citira in trdi, da bi moralo sodišče druge stopnje napake odpraviti samo. A taka njena graja izpodbijanega sklepa ostaja le na abstraktni ravni s citiranjem te zakonske določbe. Konkretno pa s pritožbo napada vsebino zadeve - temelj in višino posameznih stroškov, ki bi jih morala plačati kot ena od etažnih lastnic večstanovanjske stavbe. S tako grajo pa - tudi ob sklicevanju na procesne določbe, ki grajo pritožbenega razveljavitvenega sklepa sicer omogočajo - ne more uspeti.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je delno ugodilo tožbenemu zahtevku in s sodbo toženki naložilo plačilo 658,85 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneskov in od datumov, razvidnih iz izreka sodbe.

2. Zoper sodbo se je pritožila toženka. Sodišče druge stopnje je njeni pritožbi ugodilo, sodbo sodišča prve stopnje v ugodilnem delu in izreku o stroških razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Ocenilo je, da sodbe sámo ne more spremeniti in postopka dopolniti, ker bi opredeljevanje pritožbenega sodišča do dokaznega predloga pomenilo kršitev pravice do pritožbe, saj bi bile te navedbe obravnavane in preizkušene le na eni stopnji sojenja.

3. Zoper sklep se je pravočasno pritožila toženka in smiselno predlagala njegovo razveljavitev 1 . V mestoma nerazumljivi pritožbi navaja, da se pritožuje na podlagi 357.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), v največji meri pa v njej naslavlja očitke sodnici višjega sodišča, ki je izdala izpodbijani sklep. Trdi, da tožeča stranka nikoli ni prerekala njenih navedb v pritožbi in da ji ta listina nikoli ni bila poslana. V izpodbijanem sklepu sodnica ni napisala, kaj konkretno toženka ni plačala. Obširno pojasnjuje površino svoje stanovanjske enote ter nanjo oziroma celotno stanovanjsko stavbo oziroma več stavb vezane stroške. Sodnica naj bi kršila 11. člen ZPP, saj si ne prizadeva, da se opravil postopek brez zavlačevanja in s čim manjšimi stroški ter omogoča zlorabe pravic toženke v tem postopku. Njej in toženi stranki očita več kaznivih dejanj (npr. izsiljevanje, zlorabo izvršbe, poslovno goljufijo, zlorabo uradnega položaja, preslepitev kupcev). Meni, da bi lahko višja sodnica kršitve postopka sama odpravila, saj bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko sama dopolnila postopek oziroma odpravila pomanjkljivosti. Opozarja na določbe Stanovanjskega zakona in Pravilnika o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto v stanovanjskih in drugih stavbah z več posameznimi deli.

4. Na vročeno pritožbo tožeča stranka ni odgovorila.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Vrhovno sodišče pri preizkusu sklepa sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe in vrnitvi zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje ne preizkuša pravilnosti odločitve sodišča druge stopnje, ampak izhaja iz predpostavke, da so pomanjkljivosti, ki jih je ugotovilo sodišče druge stopnje, res podane. Sklep presoja le v obsegu, ki ga določa drugi odstavek 357.a člena ZPP, torej ali je glede na take kršitve pravilna odločitev sodišča druge stopnje, da se sodba prve stopnje razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje ali pa bi kršitve postopka glede na njihovo naravo lahko samo odpravilo (prvi in drugi odstavek 347. člena ZPP) ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti (prvi odstavek 355. člena ZPP) ali bi moralo samo opraviti novo sojenje (drugi odstavek 354. člena in drugi odstavek 355. člena ZPP).

7. Toženka sicer določilo 357.a člena ZPP citira in trdi, da bi moralo sodišče druge stopnje napake odpraviti samo. A taka njena graja izpodbijanega sklepa ostaja le na abstraktni ravni s citiranjem te zakonske določbe. Konkretno pa s pritožbo napada vsebino zadeve - temelj in višino posameznih stroškov, ki bi jih morala plačati kot ena od etažnih lastnic večstanovanjske stavbe. S tako grajo pa - tudi ob sklicevanju na procesne določbe, ki grajo pritožbenega razveljavitvenega sklepa sicer omogočajo - ne more uspeti. Ker torej pritožnica v resnici ne utemeljuje nobenega od razlogov iz drugega odstavka 357. a člena ZPP, ampak načenja utemeljenost samega tožbenega zahtevka, je Vrhovno sodišče njeno pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).

8. Ker je prvostopenjska odločitev razveljavljena in zadeva vrnjena temu sodišču v novo sojenje, je Vrhovno sodišče odločilo, da bo o pritožbenih stroških odločilo sodišče prve stopnje s končno odločbo.

1 Predlaga, naj sodišče sklep "...spremeni tako, da ga razveljavi v prerekanih delih..."