Legislator Case Law & Legislation
VSL Sklep III Cp 869/2024 ECLI:SI:VSLJ:2024:III.CP.869.2024 AI generated

Appeal dismissed; separate tax exemptions for co-plaintiffs in distinct loan contracts do not create material co-litigation.

Case Number VSL Sklep III Cp 869/2024
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The appellate court dismissed the appeal against a first-instance decision rejecting a request for court fee exemption for a second plaintiff. While the first plaintiff received a fee waiver due to legal aid, the court held that the second plaintiff, having signed a separate loan agreement for the same property, could not be considered a material co-litigant under the relevant statute. Consequently, the court ruled that the fee exemption did not extend to the second plaintiff, and the appeal was rejected as unfounded.

Legislator headnote

AI generated

Zakon o sodnih taksah; Zakon o pravdnem postopku: Separate court fee exemptions granted to co-plaintiffs based on legal aid do not automatically extend to other co-plaintiffs unless they constitute material co-litigants sharing the same factual and legal basis for their claims.

Keywords

AI generated
court fee exemption legal aid material co-litigation separate loan contracts co-plaintiff status Zakon o sodnih taksah Zakon o pravdnem postopku

Cited Legislation

AI generated
1. točka prvega odstavka 191. člena ZPP
drugega odstavka 14. člena ZST-1
Ker sta tožnika v tem postopku materialna sospornika, je na podlagi drugega odstavka 14. člena ZST-1 tudi drugi tožnik oproščen plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje.
tretjega odstavka 10. člena ZST-1
četrtega odstavka 108. člena ZPP
tretjega odstavka 14.a člena ZST-1
drugega odstavka 350. člena ZPP
2. točka 365. člena ZPP
člena ZPP) pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).

Cited Case Law

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

[JEDRO]

Sodišče prve stopnje je taksno obveznost tožnikov presojalo ločeno. Pravilno je ugotovilo, da se taksna oprostitev, ki velja za prvo tožnico, ne razteza tudi na drugega tožnika.

V danih okoliščinah tožnikov - kreditojemalcev iz dveh različnih kreditnih pogodb, ni mogoče šteti za materialna sospornika v smislu 1. točke prvega odstavka 191. člena ZPP.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog drugega tožnika za oprostitev oziroma obročno plačilo sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje.

2. Drugi tožnik v pritožbi zoper sklep pritožbenemu sodišču predlaga, da ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Trdi, da je bila prvi tožnici dodeljena brezplačna pravna pomoč, zato je na podlagi tretjega odstavka 10. člena ZST 1 oproščena plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje. Obe kreditni pogodbi, v zvezi s katerima se s tožbo zahteva ugotovitev ničnosti, sta bili sklenjeni zaradi nakupa in dograditev iste nepremičnine, ki je v solasti tožnikov, kar pomeni, da zahtevki izvirajo iz istega življenjskega dogodka, oziroma imajo isto dejansko in pravno podlago. Ker sta tožnika v tem postopku materialna sospornika, je na podlagi drugega odstavka 14. člena ZST-1 tudi drugi tožnik oproščen plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po podatkih v spisu je sodišče prve stopnje s plačilnima nalogoma z dne 12. 10. 2023 prvo tožnico pozvalo k plačilu sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje v višini 1.671 EUR, drugega tožnika pa k plačilu sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje v višini 1.449 EUR. Tožnika z ugovorom zoper plačilna naloga, v katerem sta kot ugovorni razlog uveljavljala napačno odmero sodne takse, nista uspela. Dne 13. 2. 2024 sta vložila predlog za oprostitev plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje, podredno predlog za njeno obročno plačilo. Sodišče prve stopnje ju je s sklepom z dne 22. 2. 2024 pozvalo k ustrezni dopolnitvi predloga. S sklepom z dne 5. 3. 2024 je nato predlog glede prve tožnice zavrglo z utemeljitvijo, da ji je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč, zato je že po samem zakonu oproščena plačila sodnih taks in nima pravnega interesa za odločanje o predlogu. Z izpodbijanim sklepom je predlog gleda drugega tožnika zavrglo, ker ga v roku, določenem s sklepom z dne 22. 2. 2024, ni dopolnil.

5. Pritožnik se sklicuje na določbo drugega odstavka 14. člena ZST-1 o obsegu osebne veljavnosti taksne oprostitve v primeru materialnega sosporništva: Če izroči vlogo skupaj več oseb ali če skupaj opravijo procesno dejanje, pa je za eno ali več oseb izdan sklep o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks, mora tista, za katero ta sklep ne velja, plačati takso tako, kakor da ta sklep ne bi bil izdan, razen v primerih materialnega sosporništva. Določba prejšnjega odstavka velja tudi, če je ena ali več oseb oproščenih plačila sodnih taks na podlagi zakona (tretji odstavek 14. člena ZST-1). Plačila sodnih taks je oproščena stranka za postopek, za katerega ji je bila dodeljena redna ali izredna brezplačna pravna pomoč po zakonu, ki ureja brezplačno pravno pomoč (tretji odstavek 10. člena ZST-1).

6. Sodišče prve stopnje je taksno obveznost tožnikov presojalo ločeno. Pravilno je ugotovilo, da se taksna oprostitev, ki velja za prvo tožnico, ne razteza tudi na drugega tožnika.

7. Tožnika sta kot kreditojemalca s toženo banko sklenila vsak svojo kreditno pogodbo. Kot je pritožbeno sodišče pojasnilo že v sklepu II Cp 2218/2023 z dne 26. 1. 2024, ob odločanju o pritožbi zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog, (isti) datum sklenitve pogodbe, motiv za sklenitev (nakup in izgradnja ene oziroma iste nepremičnine) in solastništvo kupljene nepremičnine nimajo vpliva na to dejstvo. Zahtevka na ugotovitev ničnosti (pa tudi iz njiju izvirajoča kondikcijska zahtevka) imata različno dejansko podlago - različni kreditni pogodbi. Prva tožnica je bila oproščena plačila sodne takse (v višini 1.671 EUR) v zvezi z zahtevkom na ugotovitev ničnosti kreditne pogodbe št. 01 (priloga A3), torej pogodbe, ki jo je sklenila kot kreditojemalka. Sodišče prve stopnje je drugega tožnika štelo za taksnega zavezanca (zavezanca za plačilo sodne takse v višini 1.449 EUR) v zvezi z zahtevkom na ugotovitev ničnosti kreditne pogodbe št. 02 (priloga A7), torej pogodbe, ki jo je sklenil kot kreditojemalec. V danih okoliščinah tožnikov - kreditojemalcev iz dveh različnih kreditnih pogodb, ni mogoče šteti za materialna sospornika v smislu 1. točke prvega odstavka 191. člena ZPP 2 (v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1). Izpodbijana odločitev, s pravno podlago v četrtem odstavku 108. člena ZPP (v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1), je zato pravilna. Rok za plačilo sodne takse po plačilnem nalogu z dne 12. 10. 2023 začne za pritožnika teči naslednji dan po vročitvi tega sklepa (tretji odstavek 14.a člena ZST-1).

8. Ker v pritožbi zatrjevani pritožbeni razlogi niso podani, je ob odsotnosti po uradni dolžnosti upoštevnih kršitev (drugi odstavek 350. člena ZPP) pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).

1 Zakon o sodnih taksah, Ur. l. RS, št. 37/2008, s spremembami in dopolnitvami.

2 Več oseb lahko toži oziroma je lahko toženih z isto tožbo (sosporniki): če so glede na sporni predmet v pravni skupnosti ali če se opirajo njihove pravice oziroma obveznosti na isto dejansko in pravno podlago ter če gre za solidarne terjatve ali solidarne obveznosti.