Supreme Court dismisses review request against interim order in enforcement proceedings as review is not permitted.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia dismissed the applicants' request for review against an interim order issued in enforcement proceedings. The applicants argued for broader review rights, but the court held that the legislature explicitly limited review to specific final decisions under the Enforcement and Security Act. Consequently, since the interim order does not conclude the main proceedings and is merely protective, review is legally inadmissible.
Legislator headnote
AI generatedPrvi odstavek 10. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju; prvi odstavek 384. člena Zakona o pravdnem postopku: Review requests against interim orders in enforcement proceedings are inadmissible as the legislature restricted review to specific final decisions and interim measures do not conclude the main action.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Predlog se zavrže.
[JEDRO]
Zakonodajalec je s prvim odstavkom 10. člena ZIZ revizijo v postopkih izvršbe in zavarovanja omejil le na točno določene sklepe. To pomeni, da zoper druge sklepe, izdane v tovrstnih postopkih, revizija še vedno ni dovoljena. Če revizija ni dovoljena, pa je ni mogoče niti dopustiti.
Do enakega rezultata pridemo tudi ob upoštevanju prvega odstavka 384. člena ZPP. Postopek odločanja o izdaji začasne odredbe ne pomeni odločanja o glavni stvari. Gre za postopek, ki teče vzporedno z "glavnim" postopkom in v katerem neka (do)končna odločitev sploh ne more biti sprejeta. Namen in cilj tovrstnih postopkov je, stranki hitro in učinkovito zagotoviti neko nujno potrebno, a le začasno varstvo - torej varstvo, ki naj traja (največ) do končne odločitve o glavni stvari.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo ugovor prve, druge in tretje toženke zoper sklep o začasni odredbi z dne 11. 10. 2023. Odločitev o stroških odločanja o ugovoru zoper začasno odredbo je pridržalo za končno odločbo.
2. Sodišče druge stopnje je pritožbo prve, druge in tretje toženke zavrnilo ter potrdilo sklep sodišča prve stopnje.
3. Zoper sklep sodišča druge stopnje so prva, druga in tretja toženka vložile predlog za dopustitev revizije.
4. Predlog ni dovoljen.
5. Postopek za izdajo začasne odredbe je postopek zavarovanja, urejen v Zakonu o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). V skladu s prvim odstavkom 10. člena ZIZ je zoper sklep, izdan na drugi stopnji, s katerim je pravnomočno odločeno, da se predlog za izvršbo zavrže ali zavrne ali se predlogu za izvršbo ugodi, dovoljena revizija pod pogoji, ki jih določa zakon, ki ureja pravdni postopek. Zakonodajalec je s tem revizijo v postopkih izvršbe in zavarovanja omejil le na točno določene sklepe. To pomeni, da zoper druge sklepe, izdane v tovrstnih postopkih, revizija še vedno ni dovoljena. Če revizija ni dovoljena, pa je ni mogoče niti dopustiti.
6. Do enakega rezultata pridemo tudi ob upoštevanju prvega odstavka 384. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). V njem je določeno, da stranke lahko vložijo revizijo zoper sklepe, s katerimi je postopek (o glavni stvari) pravnomočno končan. To so sklepi, ki imajo dejansko naravo sodbe. Sklep o začasni odredbi oziroma sklep o ugovoru zoper sklep o začasni odredbi ni takšen. Postopek odločanja o izdaji začasne odredbe namreč ne pomeni odločanja o glavni stvari. Gre za postopek, ki teče vzporedno z "glavnim" postopkom in v katerem neka (do)končna odločitev sploh ne more biti sprejeta. Namen in cilj tovrstnih postopkov je, stranki hitro in učinkovito zagotoviti neko nujno potrebno, a le začasno varstvo - torej varstvo, ki naj traja (največ) do končne odločitve o glavni stvari.
7. Iz navedenih razlogov je Vrhovno sodišče predlog zavrglo (377. člen v zvezi z drugim odstavkom 367. člena ZPP in 15. členom ZIZ).
8. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je naveden v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).