Mental health detention upheld where patient's psychosis endangers health and property despite financial claims.

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Sodišče prve stopnje je s pomočjo izvedenca psihiatrične stroke ugotovilo, da pridržana oseba trpi za duševno motnjo (po podatkih zdravniške dokumentacije za paranoidno shizofrenijo), zaradi katere ima hudo moteno presojo realnosti ter ni sposobna nadzorovati svojih ravnanj. Zadržanje na zdravljenju bo po oceni izvedenca pritožnici nudilo možnost, da pride do pravega uvida v bolezensko naravo njenega doživljanja in ravnanja, pod vplivom katerega se čuti ogroženo s strani bližnjih in se zaradi pomanjkljivega stika z realnostjo spravlja v finančno stisko.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se osebo A. A. (v nadaljevanju pridržana oseba) zadrži na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom Psihiatrične bolnišnice X. do 27. 2. 2024 in da stroški postopka bremenijo proračun.

2. Zoper sklep se po pooblaščenki pritožuje pridržana oseba. Ocenjuje, da niso podani pogoji za njeno zadržanje na prisilnem zdravljenju, saj ne ogroža nikogar, ne svojega življenja ali zdravja, ne življenja ali zdravja drugih, prav tako ne povzroča premoženjske škode. Listine, ki jih je predložila mati in kažejo na neplačane račune, se nanašajo na začetek leta 2023. Finančni problemi ne morejo zadoščati za poseg v njeno osebno svobodo. Na zdravljenje je sicer prišla prostovoljno, vendar so jo pripeljali starši, ki so jo prisilili v hospitalizacijo. Mati želi, da jemlje zdravila, da bi začela drugače razmišljati. Staršev se boji, ker sta nasilna do nje že celo življenje, zato je poklicala policijo. Predlaga, da se jo odpusti z oddelka pod posebnim nadzorom Psihiatrične bolnišnice X.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V obravnavani zadevi je pritožbeno sodišče že odločalo o pritožbi zadržane osebe in jo s sklepom s 7. 2. 2024 zavrnilo. Dne 16. 2. 2024 je v reševanje prejelo še pritožbo, vloženo po pooblaščenki, o kateri odloča s tem sklepom.

5. Zdravljenje osebe na oddelku psihiatrične bolnišnice pod posebnim nadzorom brez privolitve je skladno s prvim odstavkom 39. člena Zakona o duševnem zdravju (ZDZdr) dopustno, (1) če oseba ogroža svoje življenje ali življenje drugih, ali huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih, ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim, (2) če je ogrožanje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje, (3) in če navedenih vzrokov in ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči.

6. Sodišče prve stopnje je s pomočjo izvedenca psihiatrične stroke ugotovilo, da pridržana oseba trpi za duševno motnjo (po podatkih zdravniške dokumentacije za paranoidno shizofrenijo), zaradi katere ima hudo moteno presojo realnosti ter ni sposobna nadzorovati svojih ravnanj. V preteklosti je bila že večkrat zdravljena, vendar je jemanje zdravil in depo terapijo samovoljno opustila, kar je privedlo do poslabšanja zdravstvenega stanja. To vpliva na njen odziv na vsakdanje življenjske situacije, ki so pod vplivom psihotičnih občutkov in motene zaznave realnosti, zaradi česar običajna ravnanja ljudi, tudi staršev, dojema kot ogrožujoča. Do svojega duševnega stanja je povsem nekritična in ni sposobna uvida, zato zdravljenje odklanja, s tem pa hudo ogroža svoje zdravje, ker bolezen napreduje in se kronificira. Moteno dojemanje realnosti vpliva tudi na njen ekonomski položaj, saj si je izposodila večje zneske denarja in računov ne plačuje.

7. Pritožbeno sodišče glede na navedeno soglaša z razlogi sodišča prve stopnje, da sta podana pogoja iz prve in druge alineje prvega odstavka 39. člena ZDZdr za zadržanje na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve pridržane osebe in se nanje v izogib ponavljanju tudi sklicuje. Prav tako je sodišče na podlagi zaslišanja izvedenca argumentirano obrazložilo, da z drugimi oblikami pomoči ni mogoče doseči odprave vzrokov, zaradi katerih pridržana oseba ogroža svoje zdravje in premoženje, saj je do zdravljenja povsem nekritična in v njem ne želi sodelovati. V trenutnem stanju duševne motnje zato druge oblike zdravljenja niso ustrezne.

8. Ker sodišče prve stopnje svoje odločitve ni sprejelo le zaradi pritožničinih finančnih težav, temveč zaradi ogrožanja lastnega zdravja, so pritožbene navedbe o prekomernosti sprejetega ukrepa neutemeljene. Ugotovitve sodišča podpirajo listine v sodnem spisu, mnenje izvedenca, izpoved bližnje osebe ob zaslišanju in tudi same udeleženke. Zadržanje na zdravljenju bo po oceni izvedenca pritožnici nudilo možnost, da pride do pravega uvida v bolezensko naravo njenega doživljanja in ravnanja, pod vplivom katerega se čuti ogroženo s strani bližnjih in se zaradi pomanjkljivega stika z realnostjo spravlja v finančno stisko.

9. Ker pritožba ni utemeljena, jo je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) in prvim odstavkom 30. člena ZDZdr zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

10. O priglašenih stroških pritožbenega postopka pritožbeno sodišče ni odločalo, saj glede na določbo 51. člena ZDZdr to niso stroški, ki bi jih krili udeleženci postopka, ampak bodo kriti z računa sodišča (68. člen ZDZdr).