Legislator Case Law & Legislation
VSRS Sklep Cp 9/2024 ECLI:SI:VSRS:2024:CP.9.2024 AI generated

Supreme Court dismisses appeal against appellate court's decision to vacate first-instance judgment for procedural errors.

Case Number VSRS Sklep Cp 9/2024
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court of Slovenia dismissed the appellant's appeal, upholding the appellate court's decision to vacate the first-instance judgment and remand the case for a new trial. The appellate court found that the first-instance judge violated procedural rights by failing to order an expert witness hearing, thereby depriving the defendant of effective participation in the evidence phase. The Supreme Court rejected the appellant's argument that remanding the case would unnecessarily delay proceedings, noting that the appellate court had thoroughly weighed the reasons for vacatur and provided extensive justification for its decision.

Legislator headnote

AI generated

Zakon o pravdnem postopku (ZPP), 354. člen; 355. člen; 357.a člen: When an appellate court vacates a first-instance judgment due to procedural violations, the Supreme Court reviews the decision on remand based on the assumption that the identified errors are valid, rather than re-examining the correctness of the appellate court's own decision to vacate.

Keywords

AI generated
procedural violation vacatur of judgment remand for new trial expert witness hearing effective participation appellate review ZPP procedural law

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča druge stopnje potrdi.

II. Odločitev o stroških postopka se pridrži za končno odločbo.

[JEDRO]

Višje sodišče je v 17. točki obširno obrazložilo, zakaj razveljavlja sodbo sodišča prve stopnje, opravilo je tudi tehtanje, s temi razlogi pa se pritožnik ne sooči ter le pavšalno navede, da se bo zavlekel že do sedaj dolg postopek. Ob taki pritožbi Vrhovno sodišče lahko le sprejme rezultat opravljenega tehtanja, ki potrjuje razveljavitev. Vrhovno sodišče je zato toženčevo pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da v zapuščino po pokojni A. A. spadajo denarna sredstva 20.421,31 EUR, ki jih je toženec dvignil 27. 9. 2012 z njenega transakcijskega računa pri B., d. d., Z., in 2.900 EUR, ki jih je 13. 9. 2012 dvignili z njenega srebrnega računa pri D., d. d., Z. (I. točka izreka). Odločilo je tudi o povrnitvi pravdnih stroškov (II. točka izreka).

2. Zoper sodbo se je pritožil toženec, ki je v pritožbi uveljavljal vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Višje sodišče je presodilo, da je sodišče prve stopnje z zavrnitvijo predloga za zaslišanje izvedenca iz postopkovno napačnih razlogov toženca prikrajšalo za možnost sodelovanja v dokaznem postopku in učinkovitega preizkusa pisnega izvedenskega mnenja, s čimer je storilo kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. To pa je na podlagi prvega odstavka 354. člena ZPP narekovalo razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje, v katerem bo to moralo odpraviti ugotovljeno kršitev z dopolnitvijo dokaznega postopka z neposrednim zaslišanjem izvedenca. Pojasnilo je, da pritožbena obravnava ne bi bila bolj ekonomična in bi lahko bolj zavlekla postopek kot dopolnitev postopka pred sodiščem prve stopnje, saj je treba upoštevati, da izvedensko mnenje ni edini dokaz, na katerega je sodišče prve stopnje oprlo dejanske zaključke o psihofizični sposobnosti zapustnice v spornem obdobju. V dokaznem postopku je poleg pravdnih strank zaslišalo več prič, med njimi štiri zdravnike, upoštevati pa je treba tudi, da gre za cel sklop dejanskih vprašanj, od katerih je odvisna odločitev o zahtevku. Iz spisa je tudi razvidno, da ima tožnik odobreno brezplačno pravno pomoč za stroške postopka (tudi izvedenske) le pred sodiščem prve stopnje. Sklenilo je, da z vrnitvijo zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje ne bo huje poseženo v pravico strank do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.

3. Zoper sklep se je pravočasno pritožil toženec. Navaja, da je izpodbijani sklep neekonomičen in bo zavlekel do sedaj dolg postopek. Sodišče prve stopnje je namreč o tožbi odločalo že tretjič, vse sodbe pa so bile obremenjene s kršitvami ali vsaj s pomanjkljivostmi.

4. Tožnik na vročeno pritožbo ni odgovoril.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Vrhovno sodišče pri preizkusu sklepa sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe in vrnitvi zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje ne preizkuša pravilnosti odločitve sodišča druge stopnje, ampak izhaja iz predpostavke, da so pomanjkljivosti, ki jih je ugotovilo sodišče druge stopnje, res podane. Sklep se presoja le v obsegu, ki ga določa drugi odstavek 357.a člena ZPP, torej, ali je glede na take kršitve pravilna odločitev sodišča druge stopnje, da se sodba sodišča prve stopnje razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje ali pa bi kršitve postopka glede na njihovo naravo lahko samo odpravilo (prvi in drugi odstavek 347. člena ZPP) ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti (prvi odstavek 355. člena ZPP) ali bi moralo samo opraviti novo sojenje (drugi odstavek 354. člena in drugi odstavek 355. člena ZPP).

7. Višje sodišče je v 17. točki obširno obrazložilo, zakaj razveljavlja sodbo sodišča prve stopnje, opravilo je tudi tehtanje, s temi razlogi pa se pritožnik ne sooči ter le pavšalno navede, da se bo zavlekel že do sedaj dolg postopek. Ob taki pritožbi Vrhovno sodišče lahko le sprejme rezultat opravljenega tehtanja, ki potrjuje sprejeto odločitev. Vrhovno sodišče je zato toženčevo pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).

8. Odločitev o stroških postopka v zvezi s pravnim sredstvom je pridržana za končno odločitev (četrti odstavek 163. člena ZPP).