Administrative court dismisses tax enforcement lawsuit because prior appeal was rejected on procedural grounds without substantive review.

I. Tožba se zavrže.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

[JEDRO]

Ker je bila pritožba, ki jo je zoper izpodbijani sklep v davčnem postopku vložil tožnik, s sklepom prvostopenjskega organa iz procesnih razlogov (kot prepozna) zavržena, z drugostopenjsko odločbo pa ta (procesna) odločitev prvostopenjskega organa potrjena, drugostopenjski organ pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa o davčni izvršbi vsebinsko ni presojal. To ima enak učinek, kot da tožnik pritožbe zoper sklep o davčni izvršbi ne bi vložil. V takšnem primeru pa v ZUS-1 ni pravne podlage, da bi se lahko vložilo tožbo zoper izpodbijani sklep.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Finančna uprava Republike Slovenije (v nadaljevanju: prvostopenjski organ) je izdala sklep o davčni izvršbi na dolžnikova denarna sredstva št. DT 4934-86791/2022-1 z dne 12. 7. 2022 (v nadaljevanju izpodbijani sklep oziroma sklep o davčni izvršbi) za znesek obveznosti, ki na dan 12. 7. 2022 skupaj z glavnico, zamudnimi obrestmi in stroški sklepa znašajo 13.120,08 EUR, in sicer z rubežem denarnih sredstev, ki jih ima dolžnik pri Banki A., d.d. Iz izreka in obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je bil ta tožniku izdan zaradi naslednjih zapadlih izvršilnih naslovov: obračunov prispevkov za socialno varnost za zasebnike - OPSVZ, obračunov davčnih odtegljajev od dohodkov iz delovnega razmerja - REK-1 ter odločbe o odmeri dohodnine za obdobje od 1. 1. 2020 do 31. 12. 2020, št. DT 08 04-76734-1 z dne 31. 3. 2021 (letni poračun dohodnine - doplačilo).

2. Tožnik zoper izpodbijani sklep vlaga tožbo in v njej navaja, da so mu bile s sklepom Okrožnega sodišča v Kopru St ... z dne 3. 6. 2022 v postopku osebnega stečaja odpuščene vse obveznosti, zato ni podlage za davčno izvršbo. Uveljavlja bistveno kršitev pravil Zakona o upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), ker v upravnem postopku ni bil zaslišan in je dejansko stanje zato ostalo neugotovljeno. Navaja, da v zadevi ni bilo izvedeno javno sojenje na sodišču, izpeljan ni bil noben sodni postopek, v katerem bi bilo s sodbo sodišča ugotovljeno, da je dolžnik. Z izpodbijanim sklepom je bilo poseženo v zasebno lastnino, kar je mogoče le s sodbo sodišča, izrečeno v javnem, poštenem in pravičnem postopku. Sklicuje se na Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljih svoboščin in na Ustavo RS ter uveljavlja kršitev številnih njunih določb.

3. Tožba ni dovoljena.

4. Po prvem odstavku 2. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) sodišče v upravnem sporu odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, ki posegajo v pravni položaj tožnika. Dokončni upravni akt je tisti akt, zoper katerega ni mogoče vložiti rednih pravnih sredstev v postopku odločanja (tretji odstavek 2. člena ZUS-1). Pred vložitvijo tožbe v upravnem sporu je treba vedno izkoristiti pritožbeno pot v upravnem postopku, če je ta na voljo. To pomeni, da se upravni akt, ki je izdan v dvostopenjskem upravnem postopku, lahko izpodbija v upravnem sporu le, če je pritožba zoper njega zavrnjena. Le takrat namreč postane prvostopenjski akt materialno (po vsebini) dokončen in je z njim dokončno odločeno o pravici, obveznosti oziroma pravni koristi stranke. Povedano drugače: upravni spor ni dopusten, če stranka, ki je imela možnost vložiti pritožbo zoper upravni akt, te ni vložila ali jo je vložila prepozno (prvi odstavek 6. člena ZUS-1).

5. V obravnavanem primeru tožnik vlaga tožbo zoper izpodbijani sklep, t. j. sklep o davčni izvršbi na dolžnikova denarna sredstva št. DT 4934-86791/2022-1 z dne 12. 7. 2022, zoper katerega je bilo možno vložiti pritožbo. Iz odločbe toženke št. DT 499-29-476/2022-2 z dne 27. 2. 2023 (v nadaljevanju drugostopenjska odločba), ki jo je tožnik priložil k tožbi, izhaja, da je tožnik zoper izpodbijani sklep o davčni izvršbi pritožbo tudi vložil, vendar jo je prvostopenjski organ s sklepom št. DT 4934-86791/2022-3 z dne 5. 8. 2022 zavrgel kot prepozno. Tožnik se je tudi zoper ta prvostopenjski sklep pritožil, toženka pa je z drugostopenjsko odločbo njegovo pritožbo zavrnila. Kot navedeno, se z vloženo tožbo izpodbija sklep o davčni izvršbi na dolžnikova denarna sredstva z dne 12. 7. 2022, pri čemer pa tožnik prezre oziroma ne upošteva, da je bilo s toženkino drugostopenjsko odločbo odločeno o pritožbi zoper prvostopenjski sklep z dne 5. 8. 2022 o zavrženju vložene pritožbe in s tem o pritožbi zoper procesno odločitev ter da se s tema dvema odločbama sploh ni vsebinsko odločalo o izpodbijanem sklepu o davčni izvršbi.

6. Ker je bila torej pritožba, ki jo je zoper izpodbijani sklep v davčnem postopku vložil tožnik, z zgoraj omenjenim sklepom prvostopenjskega organa iz procesnih razlogov (kot prepozna) zavržena, z drugostopenjsko odločbo pa ta (procesna) odločitev prvostopenjskega organa potrjena, drugostopenjski organ pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa o davčni izvršbi vsebinsko ni presojal. To ima enak učinek, kot da tožnik pritožbe zoper sklep o davčni izvršbi ne bi vložil. 1 V takšnem primeru pa v ZUS-1 ni pravne podlage, da bi se lahko vložilo tožbo zoper izpodbijani sklep. Tožnik bi moral najprej izpodbiti procesne ovire za vsebinsko obravnavo pritožbe, torej prvostopenjski sklep o zavrženju pritožbe (ki je eden izmed sklepov iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1). Šele če oziroma ko bi bil ta prvostopenjski sklep v upravnem sporu odpravljen in bi posledično drugostopenjski organ o pritožbi odločil po vsebini, tožnik pa z odločitvijo ne bi bil zadovoljen, bi zoper izpodbijani sklep lahko vložil tožbo v upravnem sporu. 2 Kljub takšni procesni situaciji tožnik tožbo v tej zadevi izrecno in nedvoumno vlaga (le) zoper izpodbijani sklep o davčni izvršbi na dolžnikova denarna sredstva št. DT 4934-86791/2022-1 z dne 12. 7. 2022, ne pa zoper sklep o zavrženju pritožbe št. DT 4934-86791/2022-3 z dne 5. 8. 2022.

7. Sodišče mora v skladu z drugim odstavkom 36. člena ZUS-1 na obstoj procesnih predpostavk paziti po uradni dolžnosti ves čas postopka. Če pri predhodnem preizkusu tožbe ugotovi, da je podan kateri od razlogov iz prvega odstavka 36. člena ZUS-1, mora tožbo zavreči. Med drugim s sklepom tožbo zavrže, če ugotovi, da je bila zoper upravni akt, ki se s tožbo izpodbija, mogoča pritožba, pa ta sploh ni bila vložena ali je bila vložena prepozno (7. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1). Sodišče glede na zgoraj navedeno ugotavlja, da pritožba zoper izpodbijani sklep po vsebini ni bila izčrpana in je zato šteti, da sploh ni bila vložena. Ker tožba v takšnem primeru ni dovoljena, jo je sodišče na podlagi 7. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo.

8. Odločitev o stroških postopka temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri, če sodišče (med drugim) tožbo zavrže, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

1 Glej Zakon o upravnem sporu s komentarjem, GV Založba, Ljubljana, 2019., str. 56.

2 Prim. sklep Vrhovnega sodišča RS I Up 241/2015 z dne 18. 1. 2017, 9. točka obrazložitve.