Legislator Case Law & Legislation
VSRS Sklep II DoR 19/2024 ECLI:SI:VSRS:2024:II.DOR.19.2024 AI generated

Supreme Court allows review of second instance court's ruling declaring a credit contract void.

Case Number VSRS Sklep II DoR 19/2024
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Partially Allowed

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court of Slovenia permitted a review of the second instance court's decision declaring a credit contract void. The applicant argued that the appellate court violated procedural rules by failing to properly assess unfairness and misapplying precedents regarding currency clauses. The court found the review admissible only for the specific procedural question concerning the second instance court's decision on the contract's validity.

Legislator headnote

AI generated

Prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku; Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je procesnopravno pravilna odločitev sodišča druge stopnje, da je obravnavana kreditna pogodba nična.

Keywords

AI generated
Zakon o pravdnem postopku dopustitev revizije ničnost pogodbe kreditna pogodba procesna kršitev sodišče druge stopnje pritožba

Cited Legislation

AI generated

Cited Case Law

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je procesnopravno pravilna odločitev sodišča druge stopnje, da je obravnavana kreditna pogodba nična?

[JEDRO]

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je procesnopravno pravilna odločitev sodišča druge stopnje, da je obravnavana kreditna pogodba nična?

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev ničnosti pogodbe o dolgoročnem kreditu z valutno klavzulo z dne 12. 3. 2007 in sporazuma o zavarovanju denarne terjatve.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožnika ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je ugotovilo ničnost pogodbe o dolgoročnem kreditu in sporazuma o zavarovanju s hipoteko.

3. Toženka predlaga, naj Vrhovno sodišče dopusti revizijo glede vprašanj:

- ali je materialnopravno pravilno izhodišče višjega sodišča v izpodbijani sodbi, da je Direktivi 93/2013 in sodni praksi sodišča EU, s katero slednje razlaga Direktivo 93/13, priznalo neposreden učinek?

- ali je materialnopravno pravilno izhodišče višjega sodišča v izpodbijani sodbi, da pred presojo (ne)poštenosti konkretnega pogodbenega pogoja kreditne pogodbe ni najprej preverilo, ali je presoja (ne)poštenosti takšnega pogodbenega pogoja izključena skladno z drugim odstavkom 1. člena Direktive 93/13?

- ali je mogoče že na podlagi ugotovitve, da pojasnila dolžnost v posamezni zadevi ni bila ustrezno izpolnjena, brez kakršnekoli nadaljnje presoje, mogoče zaključiti, da je takšen pogodbeni pogoj v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja po 4. alineji prvega odstavka 24. člena takratnega ZVPot?

- ali se lahko nižja sodišča nekritično sklicujejo na sodno prakso Vrhovnega sodišča, brez da bi najprej opravila skrbno presojo, ali sta si primer, kjer je bil precedens ustvarjen, in primer, ki ga sodišče presoja v konkretni zadevi, glede odločilnih dejstev sploh dovolj podobna?

- ali je retroaktivna uporaba nove sodne prakse v novejših odločbah VS RS, v zvezi z veljavnostjo kreditnih pogodb v CHF, dopustna?

- ali je pravilna odločitev sodišča druge stopnje, da je obravnavna kreditna pogodba nična?

4. Glede zadnjega vprašanja toženka navaja, da se nanaša zlasti na procesno kršitev sodišča druge stopnje. Meni, da sodišče druge stopnje ni pravilno uporabilo pooblastil iz 351. do 358. in 347. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Sodišče druge stopnje bi moralo razveljaviti sodbo sodišča prve stopnje na podlagi prvega odstavka 355. člena ZPP. Opozarja, da ji je zaradi odločitve sodišča druge stopnje odvzeta pravica do pritožbe. Prav zaradi pomanjkljivih ugotovitev sodišča prve stopnje glede izpolnitve pojasnilne dolžnosti, domnevne nepoštenosti in domnevnega obstoja znatnega neravnotežja, je tudi obrazložitev sodišča druge stopnje pomanjkljiva. Izostala je primerjava dejanskih okoliščin z okoliščinami v zadevi II Ips 8/2022. Zato toženka meni, da gre tudi za kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

5. Predlog je delno utemeljen.

6. Vrhovno sodišče je ocenilo, da so pogoji, ki jih določa prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) za dopustitev revizije izpolnjeni glede dopuščenega vprašanja.

7. Odločalo je v senatu, navedenem v uvodu odločbe, odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).