Supreme Court allows review on whether 40-year utility usage constitutes a servitude under Property Law Act.

Revizija se dopusti glede vprašanj:

Ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je odločalo o vprašanju, ali predstavlja toženkina uporaba vodovodne in električne napeljave, ki poteka čez parceli v lasti tožnika, vznemirjanje njegove lastninske pravice po prvem odstavku 99. člena SPZ, ob upoštevanju dejstva, da je vse napeljave predhodno zgradila mati pravdnih strank, tožnik pa je postal lastnik teh parcel šele kasneje?

Ali predstavlja rok 15 dni, kot ga je toženki postavilo sodišče za prenehanje vznemirjanja tožnika, primeren rok glede na obseg del in dovoljenja, ki so potrebna za zagotovitev in izgradnjo nove vodovodne napeljave?

[JEDRO]

Revizija se dopusti glede vprašanj:

Ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je odločalo o vprašanju, ali predstavlja toženkina uporaba vodovodne in električne napeljave, ki poteka čez parceli v lasti tožnika, vznemirjanje njegove lastninske pravice po prvem odstavku 99. člena SPZ, ob upoštevanju dejstva, da je vse napeljave predhodno zgradila mati pravdnih strank, tožnik pa je postal lastnik teh parcel šele kasneje?

Ali predstavlja rok 15 dni, kot ga je toženki postavilo sodišče za prenehanje vznemirjanja tožnika, primeren rok glede na obseg del in dovoljenja, ki so potrebna za zagotovitev in izgradnjo nove vodovodne napeljave?

[OBRAZLOŽITEV]

1. Tožnik je z negatorno tožbo zahteval, da toženka preneha vznemirjati njegovo lastninsko pravico na parcelah 5923/1 in 5924/6 k. o. ..., in sicer tako, da preneha z uporabo in da odstrani vkopano vodovodno cev na parceli št. 5923/1 in 5924/6, preneha z uporabo in odstrani viseči električni kabel preko parcele št. 5924/6, ter da odstrani del železne konstrukcije nadstreška, ki sega s parcele št. 5923/4 na parcelo št. 5923/1. Uveljavljal je tudi prepoved nadaljnjega vznemirjanja. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo in tožniku naložilo plačilo toženkinih pravdnih stroškov. Tožnik se je zoper to odločitev pritožil, drugostopenjsko sodišče pa je njegovi pritožbi delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je toženka dolžna prenehati vznemirjati tožnika s poseganjem v njegovo lastninsko pravico na nepremičninah 5923/1 in 5924/6, ter je s tem namenom dolžna v roku 15 dni prenehati uporabljati vkopano vodovodno cev, v zračnem prostoru viseči električni kabel, ki ju uporablja za svoje potrebe, ter odstraniti del železne konstrukcije nadstreška, ki sega v nepremičnino tožnika, ter toženki prepovedalo nadaljnje vznemirjanje. Odločilo je, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka na prvi stopnji.

2. Toženka predlaga dopustitev sledečih revizijskih vprašanj:

‒ Ali predstavlja uporaba naprav oziroma električnih in vodovodnih napeljav služnostnega upravičenca oziroma tretjega na tujih nepremičninah, nedovoljen poseg v lastninsko pravico v smislu določbe 99. člena SPZ, čeprav se te naprave oziroma napeljave na tuji nepremičnini nahajajo že približno 40 let, so bile postavljene še preden je sedanji lastnik postal lastnik nepremičnine, glede katere zahteva varstvo, je lastnik nepremičnine zanje vedel, jih pomagal postaviti ter jih deloma tudi uporablja (vodovodna napeljava) oziroma jih je v preteklosti uporabljal (električni kabel)? Ali predstavlja takšen način uporabe naprav oziroma napeljav vznemirjanje lastninske pravice tožnika, kot se zahteva na podlagi 99. člena SPZ in uveljavljene sodne prakse?

‒ Ali mora služnostni upravičenec pridobiti dovoljenje za uporabo nepremičnin, po katerih poteka služnost, čeprav je novi lastnik, ki je bil pred tem skupaj s služnostnim upravičencem solastnik teh nepremičnin, prejel v last že zatečeno stanje za katerega je vedel in se z njim strinjal?

‒ Ali se lahko lastnik nepremičnine sklicuje na neobstoj pravne podlage (upravičenja, izrecnega dovoljenja, soglasja, dogovora) služnostnega upravičenca, ki zatrjuje obstoj služnosti, ki ni vpisana v zemljiško knjigo, čeprav lastnik izvrševanju služnosti več kot 20 let ni nasprotoval in se je služnost ves ta čas neprekinjeno in nemoteno izvrševala?

‒ Ali je možno šteti, da je lastnik nepremičnine s tem, ko je dopustil domnevnemu služnostnemu upravičencu uporabo teh naprav oziroma napeljav na svoji nepremičnini, dejansko molče podal svoje soglasje za uporabo teh naprav v smislu služnosti?

‒ Ali lahko začne teči priposestvovanje služnosti v času, ko je bila stvar formalno še v solasti lastnika nepremičnine in služnostnega upravičenca, pri čemer je bil dogovorjen tudi način uporabe in posesti solastne nepremičnine?

‒ Ali je stranka za svoje navedbe v pravdnem postopku sodišču dolžna navesti pravno podlago?

‒ Ali lahko sodišče druge stopnje v pritožbenem postopku na pritožbeni obravnavi upošteva kot trditveno podlago navedbe stranke, ki jih ta prej ni imela pred sodiščem prve stopnje in jih je prvič podala zaslišana na tej obravnavi?

‒ Ali predstavlja rok 15 dni, kot ga je predlagateljici postavilo sodišče za prenehanje vznemirjanja tožeče stranke primeren in ustavno skladen rok, glede na obseg del in dovoljenja, ki so potrebna za zagotovitev in izgradnjo nove vodovodne napeljave?

3. Predlog je delno utemeljen.

4. Na podlagi prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) sodišče dopusti revizijo, če je od odločitve vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča; če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če je sodna praksa višjih sodišč neenotna; ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa vrhovnega sodišča ni enotna.

5. Vrhovno sodišče ugotavlja, da so pogoji iz prvega odstavka 367.a člena ZPP podani glede vprašanj, navedenih v izreku, zato je v tem obsegu revizijo dopustilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP).

6. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je naveden v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).