Supreme Court allows partial review regarding preclusion rules when administrative courts decide on main hearing.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia partially allowed a review request concerning the application of preclusion rules in administrative proceedings. The lower court dismissed a tax dispute because evidence submitted late on the main hearing day exceeded statutory deadlines. The Supreme Court granted review only for the specific legal question of which preclusion rules apply when a court decides on the main hearing itself.
Legislator headnote
AI generatedZUS-1 22. odst. 1; ZPP 367.a. 1. in 367.c. 3.: A review request is admissible if the question raised is a significant legal issue transcending the specific case and is important for future judicial practice in numerous cases.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Revizija se dopusti glede vprašanja:
"Katera pravila o prekluziji je treba uporabiti v primeru, če sodišče v upravnem sporu odloči na glavni obravnavi?"
[JEDRO]
Revizija se dopusti glede vprašanja:
"Katera pravila o prekluziji je treba uporabiti v primeru, če sodišče v upravnem sporu odloči na glavni obravnavi?"
[OBRAZLOŽITEV]
1. Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) je na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožbo zoper odločbo, št. DT 0610-3113/2018-57 z dne 23. 8. 2018, s katero je Finančna uprava Republike Slovenije (v nadaljevanju davčni organ) tožnici kot plačnici davka dodatno odmerila in naložila v plačilo akontacijo dohodnine in prispevke za socialno varnost v skupni višini 405.402,36 EUR s pripadajočimi obrestmi.
2. V obrazložitvi izpodbijane sodbe je Upravno sodišče pritrdilo davčnemu organu, da tožničini delavci, ki so nesporno delali v tujini, niso bili na službenem potovanju, ampak so bili napoteni na delo v tujino (detašma). Davčni organ je zato na podlagi potnih nalogov izplačane zneske pravilno obdavčil kot dohodek iz zaposlitve in tožnici naložil v plačilo dodatne davčne obveznosti. Glede navedb, ki jih je tožnica navajala v pripravljalni vlogi in dodatno na naroku za glavno obravnavo, je Upravno sodišče navedlo, da se do teh ne bo opredeljevalo, ker so bile podane po poteku prekluzivnega roka za vložitev tožbe iz 28. člena ZUS-1. Posebej glede tožničinih ugovorov zoper dejanske ugotovitve davčnega organa, ki so bile podlaga za odmero davčne obveznosti, pa je navedlo, da teh, skladno s tretjim odstavkom 20. člena ZUS-1, kot prepoznih ne bo upoštevalo, ker tožnica ni navedla opravičljivih razlogov, zakaj je s tem povezana dejstva in dokaze navedla šele v pripravljalni vlogi oziroma na naroku za glavno obravnavo.
3. Tožnica je na Vrhovno sodišče vložila predlog za dopustitev revizije po 367.b členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1. V njem je predlagala, naj Vrhovno sodišče dopusti revizijo zoper izpodbijano sodbo zaradi več pomembnih pravnih vprašanj.
4. Predlog za dopustitev revizije je delno utemeljen.
5. Vrhovno sodišče je presodilo, da je glede vprašanja, navedenega v izreku tega sklepa (tega je Vrhovno sodišče zaradi jasnosti oblikovalo na novo, zajema pa bistvo drugega, tretjega in četrtega vprašanja iz predloga), izpolnjen pogoj za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1, zato je predlogu tožnice za dopustitev revizije v tem delu ugodilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP). Vprašanje, katera pravila o prekluzijah (iz ZUS-1 ali ZPP ali njihove kombinacije) se uporabljajo, če sodišče v upravnem sporu odloči na glavni obravnavi, je namreč pomembno pravno vprašanje, ki presega pomen konkretne zadeve in je pomembno za bodočo sodno prakso v večjem številu zadev.
6. V preostalem delu Vrhovno sodišče revizije ni dopustilo, ker za to niso izpolnjeni zakonski pogoji.