Supreme Court allows partial review on legal consistency of general terms for electricity supply and unjust enrichment claims.

Revizija se dopusti glede vprašanj:

◦ Ali je bilo pravilno uporabljeno materialno pravo, ko je sodišče kot pravilno štelo uporabo določil Splošnih pogojev za dobavo in odjem električne energije iz distribucijskega omrežja električne energije (SPDO)?

◦ Ali je sodišče pravilno štelo, da gre pri zahtevku tožene stranke za zahtevek zaradi tožnikove neupravičene obogatitve, in ali so bile v tej zvezi ugotovljene vse relevantne okoliščine?

[JEDRO]

Revizija se dopusti glede vprašanj:

◦ Ali je bilo pravilno uporabljeno materialno pravo, ko je sodišče kot pravilno štelo uporabo določil Splošnih pogojev za dobavo in odjem električne energije iz distribucijskega omrežja električne energije (SPDO)?

◦ Ali je sodišče pravilno štelo, da gre pri zahtevku tožene stranke za zahtevek zaradi tožnikove neupravičene obogatitve, in ali so bile v tej zvezi ugotovljene vse relevantne okoliščine?

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijano sodbo je Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) zavrnilo tožbo zoper odločbo Agencije za energijo, št. 459-8/2019/10 z dne 17. 2. 2022. S to odločbo je toženka tožniku naložila plačilo računa družbe A., d. d., z dne 21. 6. 2017, s katerim mu je ta na podlagi Splošnih pogojev za dobavo in odjem električne energije iz distribucijskega omrežja električne energije 1 zaračunala neupravičeno porabljeno električno energijo, uporabo omrežja in stroške v tej zvezi. Šlo je za posledico ugotovitve, da je bila elektrika v tožnikov objekt delno speljana tako, da je števec ni evidentiral, zaradi česar naj bi tožnik plačal manj elektrike, kot je je dejansko porabil.

2. V obrazložitvi izpodbijane sodbe je Upravno sodišče s sklicevanjem na sodbo Višjega sodišča v Celju Cp 299/2014 z dne 30. 10. 2014 ter sodbi Upravnega sodišča I U 861/2021 z dne 25. 4. 2023 in I U 90/2018 z dne 9. 1. 2020 presodilo, da zahtevek temelji na neupravičeni pridobitvi. Zato naj bi bilo za njegovo utemeljenost pomembno le, da so izpolnjeni zakonski znaki neupravičenega odjema iz SPDO, ne pa tudi, ali je za nastalo stanje odgovoren tožnik.

3. Tožnica zoper to odločitev vlaga predlog za dopustitev revizije. Vrhovnemu sodišču predlaga, naj revizijo dopusti glede 6 vprašanj, ki jih šteje za pravno pomembna v smislu 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). 2

4. Predlog je delno utemeljen.

5. Vrhovno sodišče ugotavlja, da so pogoji iz 367.a člena ZPP izpolnjeni glede vprašanj, navedenih v izreku tega sklepa. Revizijo glede vsebinsko enakih vprašanj je dopustilo že s sklepom X DoR 76/2023 z dne 27. 3. 2024, v katerem je pojasnilo, da je sodna praksa višjih in Upravnega sodišča glede drugega dopuščenega vprašanja, ki se nanaša na pravno podlago neupravičenega odjema električne energije, relativno obsežna, a neenotna, 3 sodne prakse Vrhovnega sodišča pa ni. S tem povezano je tudi prvo dopuščeno vprašanje skladnosti ureditve neupravičenega odjema v SPDO z zakonom. SPDO sicer ne veljajo več, vendar pa je aktualna ureditev iz Zakona o oskrbi z električno energijo in Sistemskih obratovalnih navodil za distribucijski sistem električne energije 4 po presoji Vrhovnega sodišča v bistvenem podobna izpodbijani - splošno zakonsko pooblastilo za ureditev neupravičenega odjema zdaj sicer obstaja, a je vsebinsko prazno. Odločitev v tem primeru bo torej lahko vplivala tudi na kasnejše zadeve. Ker sta vprašanji glede na navedeno pomembni z vidika razvoja prava oziroma enotnosti sodne prakse, je Vrhovno sodišče tožnikovemu predlogu za dopustitev revizije v tem delu ugodilo, pri čemer je obe dopuščeni vprašanji zaradi jasnosti skrajšalo.

6. Zaradi neobstoja pogojev iz 367.a člena ZPP revizije glede preostalih vprašanj ni dopustilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

1 Ur. l. RS, št. 126/2007, 37/2011 in 17/2014, v nadaljevanju SPDO.

2 Po prvem odstavku 22. člena Zakona o upravnem sporu se v upravnem sporu uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek, kolikor ta zakon ne določa drugače.

3 V njej je zaslediti stališča, da zahtevek temelji na neupravičeni pridobitvi (sodba VSC Cp 299/2014 z dne 30. 10. 2014 in sodba Upravnega sodišča I U 861/2021 z dne 25. 4. 2023), na klasični poslovni odškodninski odgovornosti (sklep VSL II Cp 2394/2014 z dne 11. 2. 2015), da gre za pogodbeno kazen (sodba VSM I Cp 465/2022 z dne 20. 9. 2022 in sodba VSL II Cp 507/2019 z dne 21. 10. 2019), da gre za civilno kazen za neupravičeno ravnanje (sodba I Cpg 308/2014 z dne 12. 5. 2015) in da za utemeljenost zahtevka zadošča že, da so izpolnjeni pogoji za neupravičen odjem iz SPDO (sodbe Upravnega sodišča I U 1777/2018 z dne 2. 6. 2020, I U 90/2018 z dne 9. 1. 2020 in IV U 69/2018 z dne 2. 2. 2021).

4 Ur. l. RS, št. 7/21, 41/22.