Appeal dismissed; appeal admissible under ZIZ 273b as father was given pre-hearing opportunity to object.

I. Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Stranki postopka krijeta sami svoje pritožbene stroške.

[JEDRO]

Izhajajoč iz določbe 273b. člena ZIZ je prvostopno sodišče pravilno v pravnem pouku izpodbijanega sklepa zapisalo, da je zoper izdano začasno odredbo dopustna pritožba, ker je bila dolžniku (očetu) v danem primeru dana možnost, da se glede predloga za izdajo začasne odredbe izjavi pred njeno izdajo.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je prvostopno sodišče sklenilo, da stiki med otrokom, roj. 2013 (nadalje otrok) in dolžnikom A. A. (nadalje oče) začasno, za dobo največ 9 mesecev potekajo pod nadzorom CSD in sicer vsak teden v trajanju do dveh ur (predvidoma vsak torek od 13.15 do 14.30 ure) v prostorih pristojnega CSD oziroma na drugi lokaciji v skladu s predlogom strokovnega delavca. Upnica B. B. (nadalje mati) je dolžna poskrbeti, da otrok ob začetku stika pravočasno prispe na kraj izvajanja stika in ga po zaključenem stiku tam prevzame. Za primer kršitve za čas odredbe se kršitelju izreče denarna kazen v višini 500,00 EUR, mati je dolžna v roku 7 dni od izdaje začasne odredbe vložiti ustrezen predlog za ureditev stikov, začasna odredba vstopi v veljavo takoj in velja največ 9 mesecev od izdaje prvostopnega sklepa. Pritožba zoper sklep ne zadrži izvršitve, vsak udeleženec krije svoje stroške postopka.

2. Prvostopni sklep s pritožbo izpodbija oče otroka zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in kršitev določb postopka. V pritožbi izpostavlja, da je pravno sredstvo zoper izpodbijani sklep ugovor, ne pa pritožba, kot to v pravnem pouku navaja prvostopno sodišče. Osrednji pritožbeni ugovor je, da je prvostopno sodišče zmotno presodilo, da obstaja ogroženost otroka, kot temeljna predpostavka za izdajo začasne odredbe. Oče zoper otroka ni izvajal nobenega nasilja, kot zmotno zaključuje prvostopno sodišče in tako tudi ni podana ogroženost otroka, kot zaključuje prvostopno sodišče. Mati je tista, ki manipulira in vpliva na otroka, da ta navaja nasilje po očetu, ki se dejansko ni zgodilo. Cilj matere je, da otroka odtuji od očeta in iz tega razloga na otroka izvaja čustvene pritiske in zahteve. Tako ravnanje matere izkazujejo številni predhodni postopki, v katerih se je na podlagi izvedenih dokazov ugotovilo, da je mati lažno očeta obtoževala fizičnega nasilja in celo spolne zlorabe nad otrokom. Vse navedeno pritožba obsežno obrazlaga. Iz navedenih predhodnih postopanj matere bi v danem primeru prvostopno sodišče moralo kritično presoditi poročilo CSD na podlagi katerega zaključuje, da obstaja verjetnost ogrožanja otroka po očetu. Sodišče bi moralo izvesti evalvacijski stik otroka z očetom in šele potem presoditi ali obstaja ogroženost otroka pri stikih z očetom. Pritožbenemu sodišču predlaga zavrnitev, podrejeno razveljavitev predlagane začasne odredbe. Priglaša pritožbene stroške.

3. V odgovoru na pritožbo mati otroka prereka pritožbena izvajanja in se zavzema za potrditev prvostopnega sklepa. Priglaša pritožbene stroške.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Po določbi 161. člena Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ) je temeljni pogoj za izdajo začasne odredbe zaradi varstva koristi otroka ogroženost otroka, ki mora biti verjetno izkazana. Po določbi drugega odstavka 157. člena DZ je otrok ogrožen, če je utrpel ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo, in je ta škoda oziroma verjetnost, da bo škoda nastala, posledica storitve ali opustitve staršev ali posledica otrokovih psihosocialnih težav, ki se kažejo kot vedenjske, čustvene, učne ali druge težave v njegovem odraščanju. Procesno je začasno odredbo mogoče izdati po uradni dolžnosti ali na predlog upravičenega predlagatelja (prvi odstavek 106. člena DZ) in to po postopku, ki ga določa zakon, ki ureja zavarovanje (100. člen Zakona o nepravdnem postopku - v nadaljevanju ZNP-1). Zavarovanje z začasno odredbo za varstvo koristi otrok določa Zakon o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), ki določa, da sodišče izda začasno odredbo za varstvo koristi otroka, če so izpolnjeni pogoji, ki jih določa zakon, ki ureja družinska razmerja (273a. člen ZIZ), zoper sklep o začasni odredbi za varstvo koristi otrok pa ni dovoljen ugovor, če je bila dolžniku dana možnost, da se glede predloga za izdajo začasne odredbe izjavi pred njeno izdajo (273b. člen ZIZ).

6. Izhajajoč iz določbe 273b. člena ZIZ je prvostopno sodišče pravilno v pravnem pouku izpodbijanega sklepa zapisalo, da je zoper izdano začasno odredbo dopustna pritožba, ker je bila dolžniku (očetu) v danem primeru dana možnost, da se glede predloga za izdajo začasne odredbe izjavi pred njeno izdajo. Oče otroka je namreč na izdani predlog za izdajo začasne odredbe, ki mu je bil vročen v izjavo, podal obširen odgovor, v katerem se je obširno izjavil in nasprotoval predlagani izdaji začasne odredbe.

7. Osrednje vprašanje izdane začasne odredbe je ali je verjetno izkazano, da je otrok zaradi nasilja po očetu ogrožen. Pritožbeno sodišče pritrjuje prvostopnemu sodišču, da je na podlagi mnenja pristojnega CSD, zlasti pa na podlagi izjave otroka pred pristojnim CSD (list. št. 50 do 55 spisa) s stopnjo verjetnosti izkazano fizično nasilje očeta nad otrokom storjenega v mesecu decembru 2023 (oče bi naj 3. 12. 2023 v jezi otroku vrgel telefon na tla in jo večkrat udaril, otrok v razgovoru s sodelavko CSD navaja, da želi, da jo ata neha tepst, da stikov z očetom ne želi oziroma, če jih bo imela, naj bo nekdo zraven). Pritožbenim izvajanjem, da so navedene izjave otroka plod manipulacije matere z otrokom (tako zatrjevanje pritožba argumentira s predhodnimi postopki in ravnanji matere) pa v obravnavanem primeru ni pritrditi, ker izjava otroka (izjava je bila dana 8. 3. 2024, deklica je bila stara dobrih 10 let) ne izkazuje manipulacij matere z otrokom v smeri lažnega obremenjevanja očeta glede fizičnega nasilja nad otrokom. Zlasti na podlagi navedenih izjav otroka, katere povzema tudi mnenje pristojnega CSD, enako kot prvostopno sodišče tudi pritožbeno sodišče zaključuje, da je s stopnjo verjetnosti izkazana ogroženost otroka kot temeljna predpostavka za izdajo izpodbijane začasne odredbe. Za ugotovitev obstoja verjetnosti ogroženosti otroka je prvostopno sodišče imelo zadostne dejanske podlage v poročilu oziroma mnenju CSD in navedbah otroka in zato ostalih, po očetu predlaganih dokazov (evalvacijski stik, presoja predhodnih postopkov, ki izkazujejo manipulacijo matere z otrokom) prvostopnemu sodišču v postopku izdaje začasne odredbe ni bilo potrebno izvajati. Nasprotna pritožbena izvajanja so neutemeljena.

8. Po obrazloženem, in ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijanega sklepa v skladu s 42. členom ZNP-1 v zvezi s 366. členom in drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ni ugotovilo uradoma upoštevanih kršitev določb postopka ali nepravilne uporabe materialnega prava, je o pritožbi odločilo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa (42. člen ZNP-1 v zvezi s 2. točko 365. člena ZPP).

9. Oče otroka s pritožbo ni uspel, mati otroka z odgovorom na pritožbo ni v ničemer prispevala k dodatni razjasnitvi zadeve in zato udeleženca krijeta sama svoje pritožbene stroške.