Appeal allowed; lower court violated right to defense by failing to set a deadline for prosecutor's statement.

Pritožbi zagovornice obsojenega A. A. se ugodi in se napadeni sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločitev.

[JEDRO]

Navedeno postopanje sodišča prve stopnje obsojencu ni omogočilo, da bi se opredelil do izjave, v katerem državni tožilec pojasnjuje, zakaj se ne strinja z njegovim predlogom, s tem pa je kršilo pravila postopka, ki so vplivala na zakonitost sodne odločbe. Napadeni sklep je izdalo le sedem dni po tem, ko je odredilo, da se obsojencu in zagovornici vroči izjava državnega tožilca, v tako kratkem času pa niti ni mogoče pričakovati, da bosta naslovnika poslano prejela in nanj odgovorila, ob tem ko bi moralo sodišče izjavi priložiti obvestilo, da se lahko do izjave državnega tožilca opredelita in jima za to določiti ustrezen rok.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Okrožno sodišče v Mariboru je s sklepom V Kr 21458/2022 z dne 20. 3. 2024 zavrnilo predlog obsojenega A. A. za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist, ki ga je vložil po zagovornici 16. 2. 2024.

2. Zoper sklep se je pritožila zagovornica obsojenca zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka, kršitve kazenskega zakona in zmotne ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču predlaga, da napadeni sklep spremeni tako, da predlogu za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist ugodi, podrejeno, da sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje, ki naj prouči dejansko stanje in izvede predlagane dokaze ter o zadevi ponovno odloči. Po vložitvi pritožbe je zagovornica sodišču predložila še izvid in mnenje obsojenčevega zdravnika psihiatra in potrdilo o delu obsojenčevega delodajalca.

3. Pregled zadeve je pokazal, da je pritožba utemeljena.

4. Pritožba navaja, da je bila obsojencu prekršena pravica do kontradiktornosti v kazenskem postopku, ker ni imel možnosti, da bi se opredelil do izjave državnega tožilca glede predloga obsojenca, da kazen zapora prestane tako, da izvrši delo v splošno korist. V napadenem sklepu je zapisano, da je sodišče mnenje (izjavo) okrožnega državnega tožilstva o predlogu obsojenca posredovalo v odgovor obsojencu in njegovi zagovornici, vendar do dneva izdaje predmetnega sklepa odgovora ni prejelo. Pritožba poudarja, da sta zagovornica in obsojenec nameravala podati podrobno obrazložen odgovor v roku petnajstih dni od prejema izjave, vendar ju je sodišče z izdajo sklepa prehitelo, saj ga je izdalo že šesti dan po tem, ko je bila izjava državnega tožilca vročena zagovornici obsojenca. Tako jima ni omogočilo primernega roka, da odgovorita na navedbe tožilca, ob tem pa jima je bila njegova izjava poslana brez poziva k odgovoru in ne da bi jima bil za odgovor določen rok. Pritožba v nadaljevanju pojasnjuje okoliščine in prilaga dokazila, ki so po njeni oceni pomembni za presojo obsojenčevega predloga in pravilne ugotovitve dejanskega stanja.

5. Pregled podatkov kazenskega spisa je pokazal, da so navedbe pritožbe pravilne. Izjavo državnega tožilca o predlogu obsojenca je sodišče prve stopnje prejelo 7. 3. 2024, 13. 3. 2024 pa je odredilo njeno vročitev obsojencu in njegovi zagovornici. K navedeni izjavi (list. št. 507 spisa) sta pripeti vročilnici, iz katerih je razvidno, da sta obsojenec in zagovornica izjavo državnega tožilca prejela 14. 3. 2024 in da ji ni bil predložen dopis, s katerim bi bila pozvana, da lahko na izjavo odgovorita, prav tako sodišče ni določilo roka, v katerem lahko to storita.

6. Navedeno postopanje sodišča prve stopnje obsojencu ni omogočilo, da bi se opredelil do izjave, v katerem državni tožilec pojasnjuje, zakaj se ne strinja z njegovim predlogom, s tem pa je kršilo pravila postopka, ki so vplivala na zakonitost sodne odločbe. Napadeni sklep je izdalo le sedem dni po tem, ko je odredilo, da se obsojencu in zagovornici vroči izjava državnega tožilca, v tako kratkem času pa niti ni mogoče pričakovati, da bosta naslovnika poslano prejela in nanj odgovorila, ob tem ko bi moralo sodišče izjavi priložiti obvestilo, da se lahko do izjave državnega tožilca opredelita in jima za to določiti ustrezen rok. Obsojencu je bila s tem prekršena pravica do izjavljanja v postopku iz 22. člena Ustave RS 1 .

7. Zaradi kršitve pravice do kontradiktornosti postopka je napadeni sklep nezakonit, zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in odločilo tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

8. V nadaljnjem postopku bo sodišče prve stopnje obsojencu in zagovornici, ki sta z izjavo okrožnega državnega tožilca že seznanjena, z dopisom določilo primeren rok, v katerem se lahko do izjave opredelita, po preteku roka pa bo v zadevi ponovno odločilo, pri tem pa presodilo tudi njune navedbe.

9. Sklep pritožbenega sodišča temelji na tretjem odstavku 402. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP).

1 Prim.: Boštjan Zrnec Orlič v Miha Šepec (ur.) et al, Zakon o kazenskem postopku (ZKP) s komentarjem, 1. knjiga, Lexpera, GV Založba, Ljubljana 2023, str. 703 in 704.