Supreme Court allows review of consumer credit contract unfairness regarding bank bad faith and legal conditions.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia granted the petition for leave to appeal regarding three specific legal questions concerning consumer credit contracts. The petitioners argued that the bank's bad faith required proof of malicious intent and that unfairness assessments should rely solely on consumer expectations rather than bank explanations. The court determined that the statutory conditions for unfairness are independent and that the lower courts correctly identified the grounds for review.
Legislator headnote
AI generatedZakon o pravdnem postopku, 367.a člen; Zakon o varstvu potrošnikov, 23. člen, 24. člen: The Supreme Court may review unfair contract terms if the lower court's assessment of bad faith or consumer expectations is legally erroneous, and alternative statutory conditions for unfairness must be evaluated independently.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Revizija se dopusti glede vprašanj:
1. Ali je za obstoj slabe vere tožene stranke kot banke v kreditnem razmerju s tožnikoma kot potrošnikoma potrebno ugotoviti naklep, da je tožena stranka tožnika izpostavila neomejenemu tveganju iz škodoželjnih nagibov in neodvisno od izrecno ugotovljenega dejstva, da se je sama zavedala, da se tečaj lahko znatno spremeni bodisi v eno bodisi v drugo smer, o čemer po dejanskih ugotovitvah sodišč prve in druge stopnje tožnika ni poučila?,
2. Ali je uporaba zakonskega pogoja iz tretje alineje 24. člena Zakon o varstvu potrošnikov (v nadaljevanju ZVPot), ki določa nepoštenost, če pogodbeni pogoji povzročijo, da je izpolnitev pogodbe znatno drugačna od tistega, kar je potrošnik utemeljeno pričakoval, odvisna le od pričakovanja potrošnika (tožnikov) na podlagi pojasnil tožene stranke kot banke in ne na podlagi njunega lastnega vedenja?,
3. Ali je treba zakonske predpostavke iz 23. člena in štirih alinej prvega odstavka 24. člena ZVPot, ki alternativno opredeljujejo pogoje za ugotovitev nepoštenosti pogodbenega pogoja, upoštevati kot samostojne in neodvisne zakonske pogoje za presojo in ali obstoj odločilnih dejstev, ki se podrejajo zgolj enemu od teh pogojev, zadošča za presojo nepoštenosti pogodbenega pogoja?.
[JEDRO]
Revizija se dopusti glede vprašanj:
1. Ali je za obstoj slabe vere tožene stranke kot banke v kreditnem razmerju s tožnikoma kot potrošnikoma potrebno ugotoviti naklep, da je tožena stranka tožnika izpostavila neomejenemu tveganju iz škodoželjnih nagibov in neodvisno od izrecno ugotovljenega dejstva, da se je sama zavedala, da se tečaj lahko znatno spremeni bodisi v eno bodisi v drugo smer, o čemer po dejanskih ugotovitvah sodišč prve in druge stopnje tožnika ni poučila?,
2. Ali je uporaba zakonskega pogoja iz tretje alineje 24. člena Zakon o varstvu potrošnikov (v nadaljevanju ZVPot), ki določa nepoštenost, če pogodbeni pogoji povzročijo, da je izpolnitev pogodbe znatno drugačna od tistega, kar je potrošnik utemeljeno pričakoval, odvisna le od pričakovanja potrošnika (tožnikov) na podlagi pojasnil tožene stranke kot banke in ne na podlagi njunega lastnega vedenja?,
3. Ali je treba zakonske predpostavke iz 23. člena in štirih alinej prvega odstavka 24. člena ZVPot, ki alternativno opredeljujejo pogoje za ugotovitev nepoštenosti pogodbenega pogoja, upoštevati kot samostojne in neodvisne zakonske pogoje za presojo in ali obstoj odločilnih dejstev, ki se podrejajo zgolj enemu od teh pogojev, zadošča za presojo nepoštenosti pogodbenega pogoja?.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je s sklepom in delno sodbo ustavilo postopek v delu, v katerem je tožeča stranka zahtevala, da mora tožeča stranka plačati toženi stranki 116.502,94 EUR, ter zavrnilo primarni tožbeni zahtevek za ugotovitev ničnosti notarskega zapisa Pogodbe o potrošniškem hipotekarnem kreditu, št. 5024/0019674-00, Sporazuma o zavarovanju denarne terjatve, št. SV 603/08 z dne 20. 6. 2008, in za ugotovitev ničnosti vknjižbe hipoteke v korist tožene stranke. Odločitev o stroških postopka je pridržalo do končne odločitve.
2. Sodišče druge stopnje je pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano delno sodbo.
3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje tožnika vlagata predlog za dopustitev revizije in predlagata, naj Vrhovno sodišče dopusti revizijo glede vprašanj:
1. Ali je za obstoj slabe vere tožene stranke kot banke v kreditnem razmerju s tožnikoma kot potrošnikoma potrebno ugotoviti naklep, da je tožena stranka tožnika izpostavila neomejenemu tveganju iz škodoželjnih nagibov in neodvisno od izrecno ugotovljenega dejstva, da se je sama zavedala, da se tečaj lahko znatno spremeni bodisi v eno bodisi v drugo smer, o čemer po dejanskih ugotovitvah sodišč prve in druge stopnje tožnika ni poučila?,
2. Ali je uporaba zakonskega pogoja iz tretje alineje 24. člena ZVPot, ki določa nepoštenost, če pogodbeni pogoji povzročijo, da je izpolnitev pogodbe znatno drugačna od tistega, kar je potrošnik utemeljeno pričakoval, odvisna le od pričakovanja potrošnika (tožnikov) na podlagi pojasnil tožene stranke kot banke in ne na podlagi njunega lastnega vedenja?,
3. Ali je treba zakonske predpostavke iz 23. člena in štirih alinej prvega odstavka 24. člena ZVPot, ki alternativno opredeljujejo pogoje za ugotovitev nepoštenosti pogodbenega pogoja, upoštevati kot samostojne in neodvisne zakonske pogoje za presojo in ali obstoj odločilnih dejstev, ki se podrejajo zgolj enemu od teh pogojev, zadošča za presojo nepoštenosti pogodbenega pogoja?.
4. Predlog je utemeljen.
5. Vrhovno sodišče je ocenilo, da so pogoji, ki jih določa prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) za dopustitev revizije, izpolnjeni glede vprašanj, navedenih v izreku tega sklepa.
6. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).