Appeal dismissed; client failed to prove interest in file review for criminal complaint and social benefits case.

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Upravičena korist za vpogled v spis pomeni, da mora prosilec (s stopnjo verjetnosti) izkazati, da bi pregled spisa pripomogel k uresničevanju (izvrševanju, varstvu ali pridobitvi) njegovih pravic ali pravnih koristi oziroma k izpolnitvi neke obveznosti, kar vse je vezano na podatke, ki bi jih pridobil z vpogledom v spis. Tega pa vložnik v konkretni zadevi ni izkazal.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom vlogo Odvetniške pisarne A., d. o. o. z dne 14. 12. 2023, zavrglo.

2. Zoper sklep je vložnik vložil pritožbo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ter zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja. V pritožbi navaja, da je 12. 10. 2023 vložil prošnjo za posredovanje listin iz spisa opr. št. I Ps 277/2019 na podlagi prvega odstavka 10. člena Zakona o odvetništvu (v nadaljevanju: ZOdv). 1 Zaprošene listine je potreboval zaradi vložitve kazenske ovadbe zoper tožnika in zaslišane priče. Sodišče prve stopnje je s sklepom opr. št. I Ps 277/2019 z dne 23. 11. 2023 sklenilo, da se odvetniški pisarni ne posreduje zaprošenih listin sodnega spisa in ne dovoli vpogleda vanj. Kasneje je vložnik vložil novo zaprosilo za vpogled v spis. Tokrat zaradi zavarovanja pravic in pravnih koristi v postopkih, ki se vodita pod opr. št. Pd 165/2023 in Pd 174/2023. Za vpogled v spis je zaprosil na podlagi 150. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP). 2 Sodišče prve stopnje je vlogo zavrglo. Po stališču vložnika se sklep ne more preizkusiti, saj je obremenjen z absolutno bistveno kršitvijo določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. V nadaljevanju navaja, da sta vlogi z dne 12. 10. 2023 in z dne 14. 12. 2023 vloženi na različnih pravnih in dejanskih podlagah. Upoštevaje navedeno po mnenju vložnika o zadevi še ni bilo pravnomočno odločeno. Sodišče je tako napačno uporabilo procesna pravila o pravnomočno razsojeni stvari (prvi odstavek 274. člena ZPP), kar je vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa upoštevaje prvi odstavek 339. člena ZPP. Pritožbenemu sodišču predlaga, da dovoli vpogled v spis opr. št. I Ps 277/2019. Podrejeno pa predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, navedenih v pritožbi. Po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v drugem odstavku 350. člena ZPP, ter na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti, niti tistih, ki jih uveljavlja pritožba. Dejansko stanje je pravilno in popolno ugotovilo ter sprejelo materialnopravno pravilno odločitev.

5. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da ima izpodbijani sklep pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti. Iz sklepa naj ne bi bilo razvidno, katero vlogo odvetniške pisarne je sodišče imelo v mislih. Sodišče prve stopnje je pojasnilo, za katero vlogo gre. Prvič je vložnik sodišču posredoval prošnjo za posredovanje listin 12. 10. 2023 (prošnjo je sodišče prejelo 16. 10. 2023). O tej vlogi je sodišče odločilo s sklepom opr. št. I Ps 277/2019 z dne 23. 11. 2023. Naslednjo vlogo za vpogled v spis, ki je datirana z dnem 14. 12. 2023, je vložnik priporočeno oddal na pošto 15. 12. 2023, sodišče pa jo je prejelo 19. 12. 2023. O tej vlogi je odločilo z izpodbijanim sklepom.

6. Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe, da je sodišče napačno uporabilo procesna pravila o pravnomočno razsojeni stvari (prvi odstavek 274. člena ZPP), kar naj bi vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa. Sodišče prve stopnje se je tako v sklepu z dne 23. 11. 2023, kot v izpodbijanem sklepu sklicevalo na določbo 150. člena ZPP, ki ureja vprašanje, kdo ima pravico pregledovati in prepisovati spise ter spremljati potek postopka. V prvem odstavku 150. člena ZPP je namreč določeno, da imajo stranke pravico pregledovati in prepisovati spis pravde, v kateri so udeležene. V drugem odstavku pa je nadalje določeno, da drugim osebam, ki imajo upravičeno korist, se lahko dovoli pregled in prepis posameznih spisov.

7. Sodišče prve stopnje je že v sklepu z dne 23. 11. 2023 pojasnilo, da vložnik ne izkazuje upravičeno korist za vpogled v spis I Ps 277/2019 in za posredovanje listin iz tega spisa. Pojasnilo je, da upravičena korist za vpogled v spis pomeni, da mora prosilec (s stopnjo verjetnosti) izkazati, da bi pregled spisa pripomogel k uresničevanju (izvrševanju, varstvu ali pridobitvi) njegovih pravic ali pravnih koristi oziroma k izpolnitvi neke obveznosti, kar vse je vezano na podatke, ki bi jih pridobil z vpogledom v spis. Tega pa vložnik v konkretni zadevi ni izkazal. Pojasnilo je tudi, da spis vsebuje (tudi) občutljive osebne podatke. 3 Spis se nanaša na spor glede priznanja pravic iz invalidskega zavarovanja in vsebuje listine, ki zajemajo tudi povsem osebne podatke zavarovanca, ki jih mora že po uradni dolžnosti varovati tudi sodišče.

8. Ne glede na to, da se vložnik v novi vlogi sklicuje na delovni spor, sodišče pravilno ugotavlja, da vložnik smiselno enako, le obširneje pojasnjuje upravičeno korist. Sodišče prve stopnje je v tem primeru vlogo utemeljeno zavrglo.

9. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 365. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

1 Ur. l. RS, št. 18/93 s spremembami.

2 Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami.

3 Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004) v prvem odstavku 60. člena določa, da je v sporih o pravicah do in iz invalidskega in zdravstvenega zavarovanja javnost izključena.