Appeal dismissed; court upheld protective order duration based on proportionality and lack of new evidence of threat.

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Nasprotni udeleženec krije svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Namen ukrepov sodišča, določenih v 19. členu ZPND, je prevencijski, torej da se v nujnem in hitrem postopku s prenehanjem in preprečitvijo nasilnih dejanj zagotovi varstvo žrtev družinskega nasilja. Ko sodišče odloča o izreku ukrepov, ki posegajo v temeljne pravice, je poudarjen pomen načela sorazmernosti. Obseg in vsebina ukrepov sodišča mora biti sorazmerna stopnji ogroženosti žrtve nasilja, ob upoštevanju meja pri poseganju v zasebnost posameznikov oziroma njihove medsebojne odnose.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom s 17. 11. 2023 nasprotnemu udeležencu za obdobje 12 mesecev prepovedalo približevanje predlagateljici in mld. A. A. na razdaljo, krajšo od 100 m, zadrževanje na krajih, kjer se predlagateljica in A. A. redno nahajata, ter navezovanje stikov z njima, vključno s sredstvi za komuniciranje na daljavo in preko tretjih oseb. Z izpodbijanim sklepom je sodišče ugovoru nasprotnega udeleženca delno ugodilo ter trajanje ukrepov prepovedi približevanja skrajšalo na obdobje 5 mesecev. V preostalem delu je ugovor zavrnilo in odločilo, da udeleženca krijeta svoje stroške postopka.

2. Zoper sklep se pritožuje predlagateljica in ga izpodbija v delu, ki se nanaša na skrajšanje trajanja ukrepov v razmerju med udeležencema. Predlaga, da sodišče sklep spremeni in ugovor nasprotnega udeleženca glede ukrepa prepovedi približevanja predlagateljici v celoti zavrne, podredno pa, da pritožbi ugodi in sklep v izpodbijanem delu razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Vztraja pri trditvah o doživetem nasilju in izraža strah pred dnevom, ko ukrep ne bo več veljal. Boji se, da jo bo nasprotni udeleženec zalezoval, jo klical in jo pri tem snemal ter nato prikazoval kot nesodelujočo in slabo osebo. Ker je nasilje zanikal, mu ne verjame, da je noče več videti. Slabo se počuti, ker ji sodišče ni verjelo, da je bila žrtev spolnega in ekonomskega nasilja. Ukrep prepovedi približevanja ne vpliva na odnos med hčerko in očetom, saj jo uči, da ga mora imeti rada. Zaradi strahu pred nasprotnim udeležencem prosi, da sodišče ukrep v razmerju do nje obdrži v veljavi.

3. Na pritožbo je odgovoril nasprotni udeleženec in predlagal njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Nasilje v družini po 3. členu ZPND predstavlja vsako uporabo fizičnega, spolnega, psihičnega ali ekonomskega nasilja enega družinskega člana (povzročitelj nasilja) proti drugemu družinskemu članu (žrtev). V obravnavani zadevi je predlagateljica dokazala psihično nasilje, ki ga ZPND opredeljuje z ravnanji, s katerimi povzročitelj nasilja pri žrtvi povzroči strah, ponižanje, občutek manjvrednosti, ogroženosti in druge duševne stiske, ter fizično nasilje, s prevlado v fizičnem kontaktu pri prerivanju v dogodku 3. 9. 2023.

6. Čeprav predlagateljica v pritožbi vztraja, da je bila tudi žrtev ekonomskega in spolnega nasilja, pritožbeno sodišče pritrjuje prepričljivim razlogom iz 20. in 21. točke sklepa, da tega z verjetnostjo ni izkazala. Zgolj njen občutek odvisnosti zaradi nezaposlenosti, ob ugotovitvi, da ji je nasprotni udeleženec dajal denar, s katerim je lahko sama razpolagala, in ga pošiljal celo staršem na T., ne potrjuje ekonomskega nasilja. Prav tako pogosti spolni odnosi na željo nasprotnega udeleženca, v katere je privolila, ne predstavljajo spolnega nasilja, kot ga opredeljuje četrti odstavek 3. člena ZPND.

7. Namen ukrepov sodišča, določenih v 19. členu ZPND, je prevencijski, torej da se v nujnem in hitrem postopku s prenehanjem in preprečitvijo nasilnih dejanj zagotovi varstvo žrtev družinskega nasilja. Ko sodišče odloča o izreku ukrepov, ki posegajo v temeljne pravice, je poudarjen pomen načela sorazmernosti. Obseg in vsebina ukrepov sodišča mora biti sorazmerna stopnji ogroženosti žrtve nasilja, ob upoštevanju meja pri poseganju v zasebnost posameznikov oziroma njihove medsebojne odnose.

8. Sodišče je s sklepom s 17. 11. 2023, izdanim pred opravljenim kontradiktornim postopkom, ukrepe izreklo za 12 mesecev, kar je najdaljše dopustno obdobje po tretjem odstavku 19. člena ZPND. Ker je po izvedenem dokaznem postopku, ki ni v celoti potrdil navedb predlagateljice, ugotovilo, da nasprotni udeleženec prepoved spoštuje, da se s predlagateljico ne želi srečevati in da med udeležencema ni več visoko konfliktnih odnosov, pri čemer odprta vprašanja oba aktivno rešujeta v družinskem postopku, je trajanje ukrepa utemeljeno skrajšalo. Pritožbene navedbe, v katerih predlagateljica izraža bojazen, da jo bo nasprotni udeleženec zalezoval in jo neprestano klical, ostajajo na ravni domnev, ki nimajo opore v izvedenih dokazih. Predlagateljica namreč tovrstnih preteklih ravnanj nasprotnega udeleženca ni zatrjevala, zato tudi ne morejo predstavljati razloga za neizmeren strah, na katerega se nekonkretizirano sklicuje v pritožbi.

9. Ker po obrazloženem pritožba ni utemeljena, jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP, v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku, ZNP-1, in prvim odstavkom 22. a. člena ZPND).

10. Po določilu osmega odstavka 22. člena ZPND sodišče o stroških postopka odloča po prostem preudarku. Stroške pritožbenega postopka je priglasil zgolj nasprotni udeleženec. Ker z odgovorom na pritožbo ni pripomogel k odločitvi, mora stroške pritožbenega postopka kriti sam.