Appeal allowed; victim not entitled to serve judgment costs as she did not request service.
Legislator summary
AI generatedThe appeal by victim A. A. was allowed, resulting in the revocation of the lower court's order for her to pay service costs. The victim argued she was summoned to court but failed to receive the final judgment, claiming she had no fault in the delivery failure. The court found that since the victim did not explicitly request service of the final judgment, the mandatory service by a third party was unnecessary, and thus she could not be held liable for the associated expenses.
Legislator headnote
AI generatedZKP 363. odst. 6; ZKP 61. odst. 2: A victim is not liable for costs incurred by a third party for serving a final judgment if the victim did not request such service, as service is only mandatory upon explicit request or under specific protective measures not applicable here.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi oškodovanke A. A. se ugodi in se napadeni sklep razveljavi.
[JEDRO]
Pregled podatkov obravnavane zadeve pokaže, da oškodovanka ni zahtevala, da se ji pravnomočna sodba vroči. Navedeno pomeni, da odreditev vročitve sodbe pritožbenega sodišča oškodovanki po vročevalcu ni bila utemeljena in zato ni dolžna plačati stroškov, ki so nastali z vročanjem.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Okrožno sodišče v Murski Soboti je s sklepom II K 75523/2022 z dne 20. 12. 2023 na podlagi drugega odstavka 94. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) odločilo, da je oškodovanka A. A. dolžna povrniti stroške, izplačane vročevalcu B. B. za vročitev sodbe Višjega sodišča v Mariboru z dne 20. 9. 2023 v znesku 66,56 EUR, ki jih je dolžna nakazati na v izreku sklepa navedeni transakcijski račun.
2. Zoper sklep se je oškodovanka A. A. pritožila, pritožbenemu sodišču pa smiselno predlaga, da sklep razveljavi.
3. Pritožba je utemeljena.
4. Oškodovanka v pritožbi navaja, da je bila v kazenskem postopku zoper obsojenega C. C. kot oškodovanka vabljena na glavno obravnavo, razpisano za dne 18. 1. 202. Vabilo ji je bilo vročeno na PP Gornja Radgona, kjer opravlja delo policistke, obvestila za prevzem sodbe višjega sodišča pa ni dobila. Prevzemu sodbe se ni izmikala, za to tudi ni imela razloga, saj je bila v obravnavani zadevi oškodovanka in tako stroškov vročanja ni povzročila po svoji krivdi.
5. V obravnavani zadevi je pritožbeno sodišče s sodbo II Kp 75523/2022 z dne 20. 9. 2023 kot neutemeljeno zavrnilo pritožbo zagovornika obdolženega C. C. in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Sodišče prve stopnje je ob prejemu sodbe pritožbenega sodišča odredilo, da se ta vroči obdolžencu, njegovemu zagovorniku, Okrožnemu državnemu tožilstvu v Murski Soboti, pa tudi oškodovankama A. A. in D. D., nato pa je 13. 11. 2023 vročevalcu B. B. naložilo, da oškodovanki A. A. sodbo vroči na naslovu, kjer prebiva. Vročevalec ji je 1. 12. 2023 sodbo tam vročil.
6. Pregled podatkov obravnavane zadeve pokaže, da oškodovanka ni zahtevala, da se ji pravnomočna sodba vroči. Navedeno pomeni, da odreditev vročitve sodbe pritožbenega sodišča oškodovanki po vročevalcu ni bila utemeljena in zato ni dolžna plačati stroškov, ki so nastali z vročanjem. ZKP v šestem odstavku 363. člena določa, v katerih primerih sodišče prepis sodbe vroči oškodovancu. Oškodovancu, ki nima pravice do pritožbe (kot v obravnavanem primeru), vroči overjen prepis sodbe, elektronski (skeniran) prepis ali elektronsko obliko sodbe v primerih iz drugega odstavka 61. člena tega zakona s poukom, da ima pravico zahtevati vrnitev v prejšnje stanje. Slednje velja za primere, kadar državni tožilec umakne obtožnico na glavni obravnavi, za kar pa v obravnavani zadevi ne gre. ZKP nadalje v šestem odstavku navedenega člena določa, da se pravnomočna sodba vroči oškodovancu, če to zahteva, v vsakem primeru pa, če je bila izrečena pogojna obsodba z varstvenim nadzorstvom in določenim navodilom prepovedi približevanja žrtvi (7. točka tretjega odstavka 65. člena Kazenskega zakonika) ali če je bil izrečen varnostni ukrep prepovedi približevanja ali komuniciranja z žrtvijo (4. točka 69. člena Kazenskega zakonika), za kar prav tako v tej zadevi ne gre. Ker torej oškodovanka ni zahtevala, da se ji vroči pravnomočna sodba, vročanje sodbe po vročevalcu ni bilo potrebno in stroški, ki so s tem nastali, oškodovanke ne morejo bremeniti.
7. Po obrazloženem je pritožbeno sodišče o pritožbi oškodovanke A. A. odločilo tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa (tretji odstavek 402. člena ZKP).