Appeal partially allowed; temporary contact orders under social work supervision limited to nine months unless extended by longer-term measures.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court partially allowed the appeal, modifying the temporary order regarding supervised contacts to a maximum duration of nine months. The applicant argued that this period was too short given the father's violent tendencies and the time needed for therapy, while the opposing party did not respond. The court ruled that supervised contacts are a short-term protective measure distinct from longer-term orders under the Family Act, thus validating the nine-month limit while allowing for future extensions through separate proceedings.
Legislator headnote
AI generated173. člen DZ; 163. člen DZ: Supervised contact orders under social work supervision are short-term protective measures, and a maximum duration of nine months is legally permissible without violating constitutional protections, as longer-term measures are governed by separate provisions.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
I. Pritožbi se delno ugodi, izdana začasna odredba se v 4. točki izreka spremeni tako, da velja do drugačne odločitve sodišča oziroma do končne odločitve v postopku, razen v delu, ki se nanaša na stike pod nadzorom strokovnega delavca v prostorih CSD X., ki velja najdalj 9 mesecev.
II. V ostalem se pritožba zavrne in se v nespremenjenem delu potrdi izdana začasna odredba.
III. Predlagateljica nosi svoje stroške pritožbenega postopka sama.
[JEDRO]
Stiki pod nadzorom Centra za socialno delo so kratkoročen ukrep za varstvo otrokovih koristi. Dolgotrajnejši ukrepi za varstvo otrokovih koristi so predvideni v 173. členu DZ. Tudi v postopkih na podlagi določila 173. člena DZ je dopustno vložiti predlog za izdajo začasne odredbe in z njim zavarovati koristi otroka predno je postopek za izrek ukrepa trajnejšega značaja končan.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Predlagateljica izpodbija odločitev sodišča v delu, da začasna odredba traja najdalj devet mesecev. V obrazložitvi navaja, da se omejitev iz drugega odstavka 163. člena Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ) nanaša izključno na začasne odredbe o stikih pod nadzorom. Predlagateljica meni, da je zakonsko določilo drugega odstavka 163. člena DZ v neskladju z 56. členom Ustave, ki ureja posebno varstvo otrok. Po izteku devetih mesecev nerezidenčni starš lahko izvaja stike z otrokom brez omejitev, če sodišče ne odloči o ukrepu trajnejšega značaja iz 173. člena DZ. Devet mesecev je prekratek rok, da bi vsi udeleženci postopka lahko uspešno zaključili s terapijami. V konkretnem primeru je oče otroka nasilen alkoholik, ki nima uvida v svoje ravnanje, zato je otrok v njegovi navzočnosti ogrožen in lahko se zgodi, da bo po izteku devetih mesecev ostal brez ustreznega varstva. Čas trajanja stikov pod nadzorom bi moral biti prilagojen potrebam vsakega konkretnega primera posebej.
2. Nasprotni udeleženec na pritožbo ni odgovoril.
3. Pritožba je delno utemeljena.
4. Predlagateljica utemeljeno izpostavlja, da v DZ ni podlage za omejitev začasne odredbe na največ devet mesecev v delu, ki se nanaša na prepoved prevzema otroka v vrtcu. Zato je sodišče pritožbi v tem delu ugodilo in sklep v izpodbijani IV. točki izreka spremenilo tako, kot sledi iz izreka te odločbe (3. točka 365. člena ZPP).
5. Pritožbeno sodišče ne bo vložilo zahteve za oceno ustavnosti določila drugega odstavka 163. člena DZ, ker je mnenja, da zakonska omejitev stikov pod nadzorom ne pomeni, da se po izteku devetih mesecev stiki med nerezidenčnim staršem in otrokom izvajajo brez omejitev, četudi je otrok ogrožen.
6. Stiki pod nadzorom Centra za socialno delo so kratkoročen ukrep za varstvo otrokovih koristi. Dolgotrajnejši ukrepi za varstvo otrokovih koristi so predvideni v 173. členu DZ. Tudi v postopkih na podlagi določila 173. člena DZ je dopustno vložiti predlog za izdajo začasne odredbe in z njim zavarovati koristi otroka predno je postopek za izrek ukrepa trajnejšega značaja končan.
7. Pritožba se tako v pretežnem delu pokaže kot neutemeljena in jo je potrebno zavrniti ter v nespremenjenem delu potrditi odločitev sodišča prve stopnje (2 točka 365. člena ZPP).
8. Pritožnica je v pritožbenem postopku uspela delno, zato je prav, da svoje stroške pritožbenega postopka nosi sama (drugi odstavek 55. člena ZNP-1).