Court dismisses request for free legal aid when claim is obviously unreasonable per ZBPP s. 24(3).

Tožba se zavrne.

[JEDRO]

Tožnikovo pričakovanje je tudi po presoji sodišča v očitnem nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago.

[OBRAZLOŽITEV]

O izpodbijani odločbi

1. Z izpodbijano odločbo je toženka na podlagi 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) zavrnila dne 30. 3. 2023 vloženo tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju Prošnja) za pravno svetovanje in zastopanje za vložitev pritožbe zoper sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče RS) Su 96/2023-7 z dne 28. 2. 2023 (v nadaljevanju Sklep).

2. Iz obrazložitve izhaja, da je toženka zavrnila Prošnjo zato, ker se nanaša na zadevo, ki je po oceni toženke očitno nerazumna. Tožnik je zaprosil za dodelitev brezplačne pravne pomoči za izpodbijanje Sklepa, s katerim je Upravno sodišče RS zavrnilo tožnikovo zahtevo za izločitev sodnice iz dveh upravnih sporih, ker tožnik meni, da so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o sodničini nepristranskosti. Iz izpodbijane odločbe izhaja, da tožnik zahtevo za izločitev sodnice utemeljuje na prepričanju, da odločitve, ki jih je sodnica sprejela v zadevah, v katerih je bil sam stranka, niso pravilne in zakonite, in da ga je s sprejetimi odločitvami oškodovala in mu povzročila več let trajajoče duševne bolečine. Toženka je pojasnila, da morajo biti okoliščine, ki lahko vzbujajo dvom o sodnikovi nepristranskosti takšne, da je objektivno okrnjen videz nepristranskosti sodnika in da gre za okoliščine, ki pri razumnem človeku ob upoštevanju okoliščin primera lahko ustvarijo upravičen dvom v nepristranskost sodnika. Po presoji toženke zato tožnik s predlogom za izločitev sodnice ne more uspeti, ker vsebinsko polemiziranje z odločitvijo v drugih postopkih in negativna odločitev v drugem postopku, ne dokazuje sodničine pristranskosti in ne vzbuja dvoma v njeno pristranskost. Tožnik po oceni toženke relevantnih okoliščin, ki bi utemeljevale izločitev sodnice ni zatrjeval, zato je toženka Prošnjo zavrnila, ker se nanaša na zadevo, ki je očitno nerazumna.

Povzetek relevantnih navedb tožnika

3. Tožnik v tožbi predlaga, da sodišče izpodbijano odločba odpravi in vrne v ponoven postopek drugemu sodišču. Zatrjuje, da je izpodbijana odločba žaljiva in očitno pristranska, da so mu bile kršene pravice iz 22., 23. in 25. člena Ustave RS in da v postopku niso bile upoštevane določbe prvega in tretjega odstavka 9. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) in četrtega odstavka 146. člena ZUP, ker je odločbo izdala sodnica, ki tožniku, odkar obstaja ZBPP, krati pravico do BPP. Navaja, da mu sodnica tokrat pravico do brezplačne pravne pomoči krati z obrazložitvijo, da je Prošnja v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale. Sodnica po oceni tožnika ne upošteva 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), po katerem je pred naslovnim sodiščem treba pritožbo vložiti po odvetniku, saj zanj nima denarja, njegova skrbnica pa nima opravljenega pravniškega državnega izpita. Meni, da je v Prošnji in predlogu za izločitev sodnice izkazal tako preverljive okoliščine, po katerih je objektivno okrnjen videz dolgoletne pristranskosti sodnice in vse okoliščine, ki bi pri razumnem človeku ustvarile dvom v nepristranskost sodnice, ki mu je z neupoštevanjem njegove pravdne sposobnosti in socialne stiske protizakonito in krivično sodila kot sodnica Okrajnega sodišča v Domžalah.

Navedbe toženke

4. Toženka na tožbo ni odgovorila.

O sodni presoji

5. Tožba ni utemeljena.

6. Sodišče je po ugotovitvi, da dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo upravnega akta, med tožnikom in tožencem ni sporno, na podlagi prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odločilo brez glavne obravnave. Sodišče je v dokaznem postopku vpogledalo v listine spisa Upravnega sodišča RS Bpp 66/2023. Sodišče ni zaslišalo tožnika in prič: višjih sodnic mag. U. U. in mag. V. V., kot je predlagal tožnik, ker so predlagane v dokaz pravno nerelevantnim dejstvom.

7. Po presoji sodišča je toženka pravilno zavrnila Prošnjo, zato se sodišče na podlagi drugega odstavka 71. člena ZUS-1 sklicuje na razloge v izpodbijanem sklepu (prvi odstavek 63. člena ZUS-1).

8. Namen brezplačne pravne pomoči po ZBPP je uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati (1. člen ZBPP). Pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči se kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, predvsem da: (i) zadeva ni očitno nerazumna oziroma, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati, in (ii) da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena (prvi odstavek 24. člena ZBPP). Šteje se, da je zadeva očitno nerazumna: (i) če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, (ii) če je očitno, da stranka zlorablja možnost brezplačne pravne pomoči za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih storitev, tudi če bi ji njen materialni položaj to omogočal, ali (iii) če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali (iv) če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale (tretji odstavek 24. člena ZBPP),

9. Odločitev toženke, da je tožnik vložil Prošnjo v zadevi, ki je očitno nerazumna, je tudi po presoji sodišča pravilna. Utemeljeno toženka pojasni, da morajo biti okoliščine za izločitev po 6. točki 70 člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki lahko vzbujajo dvom o sodnikov nepristranskosti takšne, da je objektivno okrnjen videz nepristranskosti sodnika v konkretni zadevi. Vrhovno sodišče Republike Slovenije je že zavzelo stališče, da imajo stranke možnost izpodbiti zatrjevane postopkovne kršitve ali v njih sprejeta pravna stališča, ki so (bila) v njenih očeh zmotna, v postopkih z rednimi ali izrednimi pravnimi sredstvi. Ti postopki so zasnovani prav za odpravo tovrstnih napak oz. zmot, medtem ko je smoter postopka za izločitev sodnika le v zagotovitvi nepristranskega sojenja, kot odrazu ustavne pravice do sodnega varstva. S tega vidika pa je v ospredju presoja sodnikove ambivalentnosti kot poštene razpetosti med obe stranki: pa najsi gre za njegovo vnaprejšnje osebno prepričanje o zadevi (subjektivni kriterij) ali le za zagotavljanje enakih možnosti obema stranema, ki v očeh razumnega posameznika ali javnosti izključuje vsak dvom v njegovo delo (objektivni kriterij) (tako Vrhovno sodišče Republike Slovenije v Cp 20/2019 z dne 28. 3. 2019). Zato je pravilna odločitev toženke, da je tožnikova pritožba zoper sklep o zavrnitvi predloga za izločitev sodnice z utemeljevanjem, da je sodnica pristranska zato, ker je sprejela odločitve, ki niso pravilne in zakonite, s čimer bi naj tožnika oškodovala in mu povzročila več let trajajoče duševne bolečine, očitno nerazumna na podlagi tretjega odstavka 24. člena ZBPP. Tožnikovo pričakovanje je tudi po presoji sodišča v očitnem nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago. Glede na povzeto obrazložitev izpodbijane odločbe so delno nerazumljivi tožbeni ugovori, da naj bi toženka zavrnila Prošnjo z obrazložitvijo, da naj bi bila Prošnja v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale ter neupoštevanjem 22. člena Ustave RS. Iz izpodbijane odločbe jasno izhaja, da je toženka Prošnjo zavrnila zato, ker je vložena za zadevo, ki je očitno nerazumna v smislu določbe tretjega odstavka 24. člena ZBPP.

10. Tožbeni ugovori, da je izpodbijana odločba obremenjena s kršitvijo prvega in tretjega odstavka 9. člena in četrtega odstavka 146. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, da je očitno pristranska in žaljiva ter da so bile tožniku kršene pravice iz 22., 23. in 25. člena Ustave RS, so tako splošni, nekonkretizirani in pavšalni, da ne omogočajo preizkusa v tem upravnem sporu. Tožnik razen naštevanja členov ZUP in Ustave RS, ki naj bi jih toženka kršila, ne navede niti tega, s čim naj bi toženka kršila z Ustavo RS zagotovljeno enako varstvo pravic in pravici do sodnega varstva ter pravnega sredstva.

11. Sodišče je na podlagi obrazloženega po ugotovitvi, da je po pravilnem postopku izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena, na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo zavrnilo kot neutemeljeno.