Administrative court dismisses appeal against tax authority's rejection of procedural renewal request for non-final procedural ruling.
Legislator summary
AI generatedThe administrative court dismissed the taxpayer's appeal against the tax authority's decision to reject a request for procedural renewal. The taxpayer argued that the tax authority failed to substantively evaluate renewal grounds under the Tax Procedure Act and violated procedural rules, while the authority contended that renewal is only available for final administrative decisions. The court ruled that the rejected request was a procedural act, not a final decision, making procedural renewal legally impossible under the relevant statutes.
Legislator headnote
AI generated89. člen ZDavP-2; 260. člen ZUP: Procedural renewal is an extraordinary remedy applicable only to final administrative decisions, not to procedural rulings such as rejections of renewal requests.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Tožba se zavrne.
[JEDRO]
Obnova postopka je izredno pravno sredstvo, ki je po samem zakonu predvideno le za postopke, končane z odločbo, ki je postala dokončna. Sklep, s katerim je davčni organ zavrgel tožnikov predlog za ugotovitev ničnosti poziva, pa je procesne narave. Gre torej za procesni sklep, ki že po naravi stvari ne pomeni dokončnega upravnega akta, glede katerega bi bila mogoča obnova.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Finančna uprava Republike Slovenije (v nadaljevanju davčni organ) je z izpodbijanim sklepom zavrgla tožnikov predlog za obnovo postopka v zvezi s sklepom istega organa št. DT 4934-9082/2021-6 z dne 25. 5. 2021. Ob sklicevanju na določbi 89. člena Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2) in 260. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) je davčni organ obrazložil, da je obnova postopka izredno pravno sredstvo, ki ga je mogoče uporabiti le, ko gre za odločbo. Sklep z dne 25. 5. 2021, s katerim je davčni organ zavrgel tožnikov predlog za ugotovitev ničnosti poziva k predložitvi seznama premoženja, pa ni upravna odločba, zato za obnovo ni pravne podlage.
2. Ministrstvo za finance je tožnikovo pritožbo zavrnilo. Pritrdilo je razlogom prvostopenjskega davčnega organa.
3. Zoper navedeno odločitev tožnik vlaga laično tožbo. V njej zatrjuje, da je vložil zahtevo za obnovo postopka po določbah ZUP in ne prošnje. Ker organ ni postopal po ZUP, je kršil pravila postopka, sedaj pa tožnik zaradi molka organa nima pravnega sredstva. Toženka je pritožbo zavrnila, s čimer je pritrdila vsem odločitvam in dejanjem, ki so bila storjena do sedaj v postopku davčne izvršbe. Zatrjuje tudi kršitev pravic iz Ustave. Sodišču predlaga, da tožbi ugodi in izpodbijani sklep odpravi.
4. Toženka se v odgovoru na tožbo sklicuje na svoje dosedanje razloge in predlaga zavrnitev tožbe.
5. Tožba ni utemeljena.
6. Predmet presoje v tem sporu je sklep davčnega organa, s katerim je bil zavržen tožnikov predlog za obnovo postopka. Navedeni sklep je bil tožniku vročen 2. 3. 2022, toženka pa je pritožbo zoper sklep kot neutemeljeno zavrnila. Odločba toženke je bila tožniku vročena 29. 9. 2022. Tožbene navedbe o molku organa se torej očitno ne nanašajo na predmetni postopek.
7. Pogoji za obnovo postopka so določeni v 89. členu ZDavP-2, poleg tega pa obnovitvene razloge določa tudi 260. člen ZUP, ki se v tem postopku uporablja na podlagi tretjega odstavka 2. člena ZDavP-2. 1 Tožnik zgolj pavšalno trdi, da je predlog za obnovo postopka vložil iz upravičenih razlogov. Vendar sodišče pojasnjuje, da davčni organ ni vsebinsko presojal, ali so obnovitveni razlogi, določeni ZDavP-2 oziroma ZUP, podani, ampak je tožnikov predlog zavrgel. Pri tem je pravilno štel, da je obnova postopka izredno pravno sredstvo, ki je po samem zakonu predvideno le za postopke, končane z odločbo, ki je postala dokončna. Sklep, s katerim je davčni organ zavrgel tožnikov predlog za ugotovitev ničnosti poziva, pa je procesne narave. Gre torej za procesni sklep, ki že po naravi stvari ne pomeni dokončnega upravnega akta, glede katerega bi bila mogoča obnova. 2
8. Procesne kršitve po določbah ZUP tako niso podane. Samo poimenovanje vloge (prošnja, zahteva ali predlog) za odločitev ni bistveno. Ostali tožbeni ugovori so bodisi pavšalni (npr. kršitev Ustave) bodisi se ne nanašajo na izpodbijani sklep, ampak na pred tem izdane sklepe oziroma odločbe, ki niso predmet presoje sodišča v tem sporu. Zato se sodišče do njih ne opredeljuje.
9. Po povedanem je izpodbijani sklep pravilen in zakonit, tožbeni ugovori pa neutemeljeni. Sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, zato je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.
10. Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave, ker relevantno dejansko stanje, ki je podlaga za izdajo izpodbijanega sklepa, med tožnikom in toženko ni sporno (prvi odstavek 59. člena ZUS-1).
1 Ta določa: Za vprašanja davčnega postopka, ki niso urejena z mednarodno pogodbo, ki obvezuje Republiko Slovenijo, z zakonom o obdavčenju, s tem zakonom, zakonom, ki ureja finančno upravo, ali zakonom, ki ureja inšpekcijski nadzor, se uporablja zakon, ki ureja splošni upravni postopek.
2 Enako tudi sodba Upravnega sodišča I U 1026/2010 z dne 4. 7. 2011.