Appeal dismissed; intervenient lacks standing as no direct link exists between deleted company law compensation and current property dispute.

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

[JEDRO]

Uveljavitev zakona ZOKIPOSR, ki ureja odškodninsko razmerje med državo in družbenikom izbrisane družbe, s konkretno nepremičnino, na kateri je že prišlo do prenosa lastninske pravice na tožnika, ki je nepremičnino kupil na javni dražbi, nima neposredne povezave. Iz zatrjevanih dejstev ne izhaja, da bi bil tožnik upnik iz 6. točke 2. člena ZOKIPOSR. Poleg tega 16. člen ZOKIPOSR določa, da povračilo škode z vračilom premoženja ni mogoče, če na njem v času uveljavitve tega zakona obstaja lastninska pravica fizičnih ali pravnih oseb zasebnega prava.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se udeležba intervenienta A. A. na strani toženke zavrne.

2. Zoper sklep se pritožuje A. A. iz vseh pritožbenih razlogov po Zakonu o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi. Navaja, da je 15. 12. 2021 začel veljati Zakon o odpravi krivic zaradi izbrisa pravnih oseb iz sodnega registra v obdobju od 23. julija 1999 do 15. januarja 2008 (v nadaljevanju ZOKIPOSR), ki določa pravico do povračila škode fizični osebi, na katero so zaradi izbrisa v obdobju od 23. 6. 1999 do 15. 1. 2018 prešle obveznosti izbrisane družbe. V pritožbi navaja, da je tožnik postal zemljiškoknjižni lastnik polovice hiše, na katero se predmetni postopek za plačilo uporabnine nanaša, zaradi njegovega osebnega stečaja. A. A. je v osebni stečaj šel zaradi nezakonitega izbrisa družbe B. d.o.o., pri čemer so takrat vse obveznosti izbrisane družbe prešle nanj kot družbenika. V skladu z določilom tretjega odstavka 17. člena ZOKIPOSR se šteje, da je RS prevzela dolg odgovornega družbenika do upnikov iz 6. točke 2. člena tega zakona. Zato meni, da je njegov intervencijski interes izkazan. Če ne bi prišlo do nezakonitega izbrisa družbe, tožnik ne bi postal solastnik nepremičnine in ne bi mogel vlagati serijskih tožb za plačilo uporabnine. Ker je cilj tožnika na podlagi teh tožb postati izključni lastnik nepremičnine, družinske hiše, bi neugodna odločba neposredno ali posredno vplivala na njegov pravni položaj v razmerju do toženke, njegove hčerke.

3. Tožnik in toženka na pritožbo A. A. nista odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Uvodoma uveljavljenega pritožbenega razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka pritožba ne utemeljuje. Zato velja na tako posplošeno uveljavljani očitek odgovoriti le, da kakšna od postopkovnih kršitev, na katero pritožbeno sodišče ob odločanju o pritožbi pazi uradoma, ni podana (drugi odstavek 350. člena in 366. člen ZPP).

6. ZPP v prvem odstavku 199. člena določa, da kdor ima pravni interes, da v pravdi, ki teče med drugimi, zmaga ena od strank, se lahko pridruži tej stranki. Intervenientov interes sodelovati v tuji pravdi je utemeljen s pravnimi posledicami sodbe, katere vsebina lahko posredno vpliva tudi na njegov pravni položaj 1 . Da se intervenient lahko vmeša v pravdo, ki teče med dvema drugima subjektoma, mora imeti pravni interes, ki je v tem, da stranka, ki se ji v pravdi pridruži, v pravdi zmaga. Interes mora biti pravni, izhajati mora iz določenega pravnega razmerja med intervenientom in eno izmed strank, ekonomski ali emocionalni interes ne zadošča.

7. V obravnavani zadevi tožnik, ki je solastnik nepremičnine do 1/2, od toženke, ki je sicer solastnica te iste nepremičnine do 1/4 2 , zahteva plačilo uporabnine, ker uporablja celotno nepremičnino in njemu kot solastniku neupravičeno preprečuje souporabo njegovega solastnega deleža.

8. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da A. A. pravnega interesa za vstop v predmetno pravdo ni izkazal. V predlogu navajana dejstva, da je šel A. A. v stečaj zaradi izbrisa pravne osebe B. d. o. o., da so nanj prešle vse obveznosti te izbrisane družbe, da je tožnik v postopku osebnega stečaja zoper A. A. postal lastnik polovice sporne nepremičnine, glede katere je s predmetno tožbo zahtevano plačilo uporabnine, ter da ZOKIPOSR določa pravico do povračila škode fizični osebi, na katero so zaradi izbrisa v obdobju od 23. 6. 1999 do 15. 1. 2008 na podlagi določil ZFPPIPP prešle obveznosti izbrisanih družb, namreč prav v ničemer ne kažejo na to, kako bi lahko morebitna sodba, s katero bi bila toženka obsojena na plačilo uporabnine, vplivala na pravni položaj A. A. Uveljavitev zakona ZOKIPOSR, ki ureja odškodninsko razmerje med državo in družbenikom izbrisane družbe, s konkretno nepremičnino, na kateri je že prišlo do prenosa lastninske pravice na tožnika, ki je nepremičnino kupil na javni dražbi, nima neposredne povezave. Iz zatrjevanih dejstev ne izhaja, da bi bil tožnik upnik iz 6. točke 2. člena ZOKIPOSR 3 . Poleg tega 16. člen ZOKIPOSR določa, da povračilo škode z vračilom premoženja ni mogoče, če na njem v času uveljavitve tega zakona obstaja lastninska pravica fizičnih ali pravnih oseb zasebnega prava (tožnik zatrjuje, da je solastnik sporne nepremičnine od 25. 8. 2020 dalje, ZOKIPOSR pa je pričel veljati 15. 12. 2021). Izkazane okoliščine, da je bil A. A. zemljiškoknjižni pravni prednik tožnika, da je toženka njegova hči ter da se zahtevek zoper toženko nanaša na plačilo uporabnine za družinsko hišo, pa za vstop v pravdo na strani toženke ne zadoščajo.

9. Ker pritožbeni razlogi niso podani, prav tako pa tudi ne razlogi, na katere pritožbeno sodišče ob odločanju o pritožbi pazi uradoma, se je pritožba izkazala za neutemeljeno. Zato jo je bilo potrebno zavrniti in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrditi (2. točka 365. člena, 366. člen in 353. člen ZPP).

1 Več L. Ude v L. Ude et al.: Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 2. knjiga, GV, 2006, Ljubljana, stran 267.

2 Iz zemljiškoknjižnega izpiska izhaja, da je solastnik preostale četrtine sporne nepremičnine C. C.

3 Ne zatrjuje se namreč, da bi bil tožnik fizična ali pravna oseba, ki razpolaga s pravnomočnim izvršilnim naslovom proti ustanovitelju, družbeniku ali delničarju izbrisane družbe (torej delniške družbe, družbe z omejeno odgovornostjo ali druge kapitalske družbe, ki je bila izbrisana iz sodnega registra v obdobju od 23. julija 1999 do 15. januarja 2008 na podlagi določb Zakona o finančnem poslovanju podjetij), ki svoje terjatve iz tega izvršilnega naslova ni prejel plačane ali ni drugače prenehala in obveznost iz tega naslova ni zastarala.