Supreme Court rules jurisdiction lies with Celje District Court based on the place where the direct actor committed the traffic violation.

Za odločanje v tej zadevi je pristojno Okrajno sodišče v Celju.

[JEDRO]

Izvršitveno ravnanje je predpisano v obliki storitve, zato je za kraj storitve prekrška potrebno šteti kraj, kjer je neposredni storilec prekrška ravnal v nasprotju s citiranimi določbami.

[OBRAZLOŽITEV]

A. 1. Pravna oseba A. d.o.o. je vložila zahtevo za sodno varstvo zoper odločbo o prekršku Generalne policijske uprave, Uprave uniformirane policije - Specializirane enote za nadzor prometa, opr. št. 5550098189871 z dne 26. 4. 2023. Prekrškovni organ je zahtevo za sodno varstvo skupaj s prekrškovnim spisom posredoval v pristojno odločanje Okrajnemu sodišču v Celju.

2. Okrajno sodišče v Celju se je s sklepom ZSV 366/2023 z dne 12. 1. 2024 izreklo za krajevno nepristojno in zadevo odstopilo v odločanje Okrajnemu sodišču v Kranju kot stvarno in krajevno pristojnemu sodišču. Navedlo je, da za izpolnitev zakonskih znakov očitanih prekrškov ni potreben nastanek prepovedane posledice, zato je za kraj storitve potrebno uporabiti delavnostno teorijo. Prekršek je bil izvršen s storitvijo, zato je za kraj prekrška potrebno šteti sedež pravne osebe, saj je delovanje pravne osebe mogoče vezati le na njen sedež.

3. Okrajno sodišče v Kranju je po prejemu spisa pri Vrhovnem sodišču sprožilo spor o pristojnosti. V predlogu je stališče Okrajnega sodišča v Celju, da pri očitanih prekrških prepovedana posledica ni potrebna, označilo za zmotno, ter navedlo, da je prepovedana posledica nastala na avtocesti, ki bi se zaradi prevelike obremenitve vozila lahko poškodovala, ter da noben izmed očitanih prekrškov ni vezan na sedež pravne osebe.

B. 4. O sporu o pristojnosti med okrajnimi sodišči odloči skupno neposredno višje sodišče (prvi odstavek 83. člena Zakona o prekrških, v nadaljevanju ZP-1). Ker Okrajno sodišče v Celju spada v območje Višjega sodišča v Celju, Okrajno sodišče v Kranju pa v območje Višjega sodišča v Ljubljani, mora o sporu o pristojnosti odločiti Vrhovno sodišče kot skupno neposredno višje sodišče.

5. Po drugem odstavku 60. člena ZP-1 je za odločanje o zahtevi za sodno varstvo krajevno pristojno sodišče prve stopnje, ki je pristojno za odločanje o prekršku po določbah rednega sodnega postopka. V rednem sodnem postopku je po prvem odstavku 77. člena ZP-1 za prekršek pristojno sodišče, na območju katerega je bil prekršek storjen ( forum loci delicti commissi ). Po 8. členu ZP-1 je glede kraja storitve prekrška potrebno smiselno uporabiti prvi odstavek 19. člena KZ-1. Navedena določba uveljavlja t. i. ubikvitetno teorijo, po kateri se za kraj kaznivega dejanja šteje kraj, na katerem je storilec delal (storitev) ali bi moral delati (opustitev), kakor tudi kraj, na katerem je nastala prepovedana posledica. Če za izpolnitev zakonskih znakov prekrška zadošča kršitev določene zapovedne ali prepovedne norme (in prepovedana posledica, podobno kot pri formalnih deliktih, ni zakonski znak prekrška), v poštev prihaja le delavnostna teorija, po kateri je za določitev kraja storitve prekrška odločilen kraj, kjer je storilec delal ali bi moral delati. 1

6. Pravni osebi se očita odgovornost za prekršek po 1. alineji osmega odstavka 30. člena Zakona o cestah (v nadaljevanju ZCes-1) ter odgovornost za prekrška po šestem odstavku v zvezi s 4. točko četrtega odstavka in po sedmem odstavku 41. člena Zakona o motornih vozilih (v nadaljevanju ZMV-1). Prepovedana posledica ni zakonski znak navedenih prekrškov. Za izpolnitev zakonskih znakov zadostuje opravljanje prevoza v nasprotju z določili o dovoljenih osnih obremenitvah oziroma uporaba vozila, ki ni tehnično brezhibno. Izvršitveno ravnanje je predpisano v obliki storitve, zato je za kraj storitve prekrška potrebno šteti kraj, kjer je neposredni storilec prekrška ravnal v nasprotju s citiranimi določbami, 2 to pa je v konkretnem primeru na avtocesti A1 v odseku 640 km, pri km 4 in 500 m oziroma na območju Okrajnega sodišča v Celju. Sklicevanje Okrajnega sodišča v Celju na sklepa Vrhovnega sodišča I Kr 4/2016 z dne 18. 2. 2016 in I Kr 54/2018 z dne 20. 11. 2018 ni utemeljeno. V teh zadevah se je pravni osebi očital prekršek, storjen z opustitvijo, za katero je po naravi stvari potrebno šteti, da je izvršena na sedežu pravne osebe, kjer bi pravna oseba morala sprejeti potrebne ukrepe. Drugače kot v navedenih primerih, kjer drugačna ugotovitev kraja opustitve niti ni mogoča, pa se v obravnavanem primeru pravni osebi očita odgovornost za storitev neposrednega storilca na točno določenem kraju, kar je navezna okoliščina, ki utemeljuje pristojnost Okrajnega sodišča v Celju.

C. 7. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče odločilo, da je za postopek v obravnavani zadevi pristojno Okrajno sodišče v Celju.

1 Prim. sklepa Vrhovnega sodišča RS I Kr 65/2022 z dne 22. 12. 2022 in I Kr 4/2016 z dne 18. 2. 2016.

2 Prim. sklepe Vrhovnega sodišča RS I Kr 29/2019 z dne 13. 6. 2019, I Kr 4/2019 z dne 21. 2. 2019 in I Kr 55/2018 z dne 13. 12. 2018.