Supreme Court dismisses transfer request in custody case where one parent works at the court, citing lack of concrete prejudice.

Predlog se zavrne.

[JEDRO]

Sodišče v predmetnem nepravdnem postopku izhaja iz sporazuma predlagateljev, vendar odloča v skladu z načelom največje koristi otroka. Konkretnih razlogov, zakaj bi zaradi dejstva, da je eden od predlagateljev zaposlen v kadrovski službi tudi sicer enega od večjih sodišč v državi, spoštovanje tega načela bilo ogroženo, ni mogoče ugotoviti. Udeleženca obravnavanega postopka vse doslej pripomb nista imela, sodišče, ki delegacijo pristojnosti predlaga pa, razen splošnih navedb, da bi ta zaposlitev utegnila negativno vplivati na percepcijo javnosti o objektivni nepristranskosti odločanja, drugih razlogov ni ponudilo.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Predlagatelja sta pri Okrožnem sodišču v Z. dne 26. 6. 2023 vložila "predlog za izdajo sklepa o sporazumni preživnini in sporazumni dodelitvi mladoletnih otrok ob razvezi zunajzakonske zveze". Razpravljajoča sodnica je na prvem naroku ugotovila, da je predlagatelj A. A. zaposlen v kadrovski službi Okrožnega sodišča v Z., in predlagatelja obvestila, da bo zato predlagala delegacijo pristojnosti. Sodišče prve stopnje tako v predlogu utemeljuje, da se mora nepristranskost sojenja odražati tudi navzven, predlagateljeva zaposlitev pri naslovnem sodišču pa bi utegnila negativno vplivati na percepcijo javnosti o nevtralnosti in s tem objektivni nepristranskosti odločanja.

2. Predlog ni utemeljen.

3. Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen ZPP).

4. Med druge tehtne razloge v smislu navedene zakonske določbe je treba šteti tudi zahtevo po objektivni nepristranskosti sodišča, ki je povezana s percepcijo javnosti in udeležencev postopka o nepristranskosti vseh sodnikov pristojnega sodišča. 1 Hkrati pa ni mogoče spregledati dejstva, da predlagatelja skupaj vlagata predlog, na podlagi katerega se uredijo varstvo, vzgoja, preživnina ter stiki z njunima mladoletnima otrokoma in s tem zasledujeta enak cilj. Nihče od njiju, še posebej pa ne sopredlagateljica, ni v luči določb 67. člena ZPP problematiziral dejstva, da je eden od njiju zaposlen v kadrovski službi stvarno pristojnega sodišča. To je storilo šele sodišče samo in to celo več mesecev po prvotni vložitvi predloga. Sodišče v tem nepravdnem postopku izhaja iz sporazuma predlagateljev, vendar odloča v skladu z načelom največje koristi otroka. Konkretnih razlogov, zakaj bi zaradi dejstva, da je eden od predlagateljev zaposlen v kadrovski službi tudi sicer enega od večjih sodišč v državi, spoštovanje tega načela bilo ogroženo, ni mogoče ugotoviti. Udeleženca obravnavanega postopka vse doslej pripomb nista imela, sodišče, ki delegacijo pristojnosti predlaga pa, razen splošnih navedb, da bi ta zaposlitev utegnila negativno vplivati na percepcijo javnosti o objektivni nepristranskosti odločanja, drugih razlogov ni ponudilo. Vrhovno sodišče je zato v skladu z navedenim odločilo, kot to izhaja iz izreka tega sklepa.

1 Glej tudi VS RS I R 136/2015 z dne 10. 12. 2015, I R 138/215 z dne 2. 12. 2015, VSRS sklep I R 122/2020 z dne 28. 8. 2020, VSRS sklep I R 188/2021 z dne 12. 1. 2022 in mnoge druge.