Appeal dismissed; temporary custody order upheld as expedited proceedings require limited evidence review.

I. Pritožba se zavrne in sklep sodišča prve stopnje potrdi.

[JEDRO]

V postopku odločanja za izdajo začasne odredbe se sodišče omeji na izvedbo tistih dokazov, ki omogočajo hitro in razumno oceno, ali je ogroženost otroka tolikšna, da terja začasno ureditev razmerja med starši in otroki, pred izdajo končne odločitve.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom o začasni odredbi z dne 3. 3. 2023 odločilo, da se stiki med nasprotnim udeležencem in mld. A. A. ter mld. B. B. začasno uredijo tako, da se izvajajo kot avdio ali video klic, in sicer vsak petek ob 19.00 uri. Z izpodbijanim sklepom je ugovor nasprotnega udeleženca zoper to odločitev zavrnilo.

2. Zoper to odločitev se pritožuje nasprotni udeleženec po pooblaščeni odvetniški družbi. Navaja, da predlagateljica že od samega začetka sistematično in vedno bolj grobo odtujuje otroka ter skuša doseči, da se stiki prekinejo. Listinsko je izkazano, da predlagateljica zoper nasprotnega udeleženca generira vedno nove in nove izmišljene očitke. Sodišče in Center za socialno delo (v nadaljevanju CSD) bi morala njene navedbe tehtati z veliko mero rezerve. Evidentno je, da ji ni mogoče zaupati. Kot razlog za zadnjo onemogočenje stikov si je predlagateljica izmislila tri dogodke, ki se v resnici niso zgodili na način, kot je navajala. V predmetni zadevi je bila predložena izjava polnoletne odrasle osebe - C. C., ki je bila pri večini stikov osebno prisotna. Graja procesno kršitev ker sodišče te ključne priče ni zaslišalo oziroma je spregledalo njeno pisno izjavo. Dejansko stanje je ostalo napačno ugotovljeno. Stiki preko telefonskega klica so podvrženi manipulacijam s strani matere. Nasprotni udeleženec ni imel stikov z otrokoma v živo že od novembra 2022. Predlagateljica daje otrokoma verbalno in neverbalno vedeti, da je nasprotni udeleženec nezaželjen. Sodišče je zmotno uporabilo materialno pravo. Sedanjo ureditev stikov bi moralo že davno spremeniti in začeti izvajati stike pod nadzorom. Gre za grob poseg v pravice otrok in očeta. Otroka sta izolirana in sta v stiku samo s svojo materjo, zato je logično, da bosta izpovedala to, kar mati od njiju pričakuje. Sodišče ne varuje otrok, temveč dopušča in omogoča odtujevanje s strani matere. Na ta način ni mogoče vzdrževati kakršnegakoli medčloveškega odnosa. Ne drži, da imajo pristojni uslužbenci CSD pri svojem delu potrebno strokovno znanje na katerega bi sodišče lahko nekritično oprlo svojo odločitev. Izpodbijani sklep ni ustrezno obrazložen.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Z izpodbijano odločitvijo je sodišče prve stopnje začasno uredilo stike med očetom (nasprotnim udeležencem) in mld. A. A. (rojeno leta [...]) ter mld. B. B. (rojenim leta [...]). Pri svoji odločitvi je sledilo mnenjem CSD z dne 6. 2. 2023, 1. 3. 2023 in 14. 4. 2023, kjer je izčrpno in prepričljivo pojasnjeno, da sta oba otroka v stiski glede stikov z očetom, da izražata strah pred njim in da je v tem trenutku v njuno največjo korist, da se stiki ne izvajajo z osebnim srečanjem ter druženjem z očetom. Ta mnenja so bila izdelana na podlagi pogovora z otrokoma, razgovorom z obema staršema, obravnave družine na multidisciplinarnem timu ter poročil vrtca, šole in drugih organizacij. Sodišče prve stopnje jim je upravičeno sledilo. Stike je začasno uredilo v obliki avdio ali video klicev, ki se izvajajo enkrat na teden. Neutemeljeno je pritožbeno sklicevanje, da gre pri tem za nedopusten ter grob poseg v pravice otrok in očeta. V tej zadevi več razlogov kaže na to, da drugačna ureditev stikov (na primer stiki pod nadzorom, za kar si prizadeva pritožnik) otrokoma trenutno ne bi bila v korist. Drugačno pritožbeno zavzemanje ne prepriča, saj je bodisi subjektivno, bodisi na ravni predvidevanj in domnev, predvsem pa necelovito.

5. Postopek zavarovanja mora biti pospešen in učinkovit, zato zadostuje nižji dokazni standard (standard verjetnosti). Narava tega postopka ne terja izvedbe vseh predlaganih dokazov ali dokazov, ki bi jih moralo sodišče po uradni dolžnosti izvesti za končno odločitev. Omeji se na izvedbo tistih dokazov, ki omogočajo hitro in razumno oceno, ali je ogroženost otroka tolikšna, da terja začasno ureditev razmerja med starši in otroki, pred izdajo končne odločitve. Temu je sodišče prve stopnje zadostilo. Pritožba se neuspešno zavzema za to, da bi moralo bolj kritično presoditi navedbe predlagateljice in izvesti še določene druge dokaze (zaslišati pričo [...] oziroma se dodatno opredeliti do njene pisne izjave). S tem povezana procesna kršitev ni podana. Sodišče prve stopnje je ob strokovni pomoči CSD toliko raziskalo ključne okoliščine, da je lahko v zvezi s tem sprejelo ustrezno odločitev. Očitki, uperjeni v smer nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja in s tem povezane nestrokovnosti delavcev CSD, niso utemeljeni. Bistvene razloge je sodišče prve stopnje jasno ter razumljivo obrazložilo. Ne drži, da izpodbijani sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih ali da bi bilo v tej zadevi zmotno uporabljeno materialno pravo. Prav tako je zmotno navajanje, da bi bilo treba predmetno odločitev po uradni dolžnosti odpraviti po poteku devetih mesecev. Uporaba oz. smiselna uporaba časovne omejitve, ki velja za stike pod nadzorom, v tej zadevi ne pride v poštev.

6. Ker niso podani niti razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi z 42. in 100. členom Zakona o nepravdnem postopku ter 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju).