Legislator Case Law & Legislation
VSL Sklep II Cp 277/2024 ECLI:SI:VSLJ:2024:II.CP.277.2024 AI generated

Appeal dismissed; temporary injunction against property transfer requires proof of negligible damage despite mortgage existence.

Case Number VSL Sklep II Cp 277/2024
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Higher Court dismissed the appeal against the first-instance court's rejection of a supplementary temporary injunction. The appellant argued that a mortgage on the property rendered any additional burden negligible, but the court found her arguments vague and unsupported by evidence. The court ruled that a mortgage does not prevent property transfer and thus does not automatically justify a finding of negligible damage under the relevant civil procedure law.

Legislator headnote

AI generated

270. člen ZIZ; 365. člen ZPP: A temporary injunction prohibiting the transfer or encumbrance of real estate generally does not constitute negligible damage unless specific circumstances are proven, as a pre-existing mortgage does not prevent the owner from disposing of the property.

Keywords

AI generated
temporary injunction negligible damage real property transfer mortgage encumbrance civil procedure law property rights appellant burden

Cited Legislation

AI generated

Cited Case Law

AI generated
VSL I Cpg 485/2019
2 Primerjaj na primer sklep VSL I Cpg 485/2019.
VSL I Cpg 909/2016
3 Primerjaj Sklep VSL I Cpg 909/2016.
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Sodna praksa je povsem enotna, da v primeru, ko se predlagana začasna odredba nanaša na prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnin, praviloma ni mogoče govoriti o neznatni škodi, saj gre za poseg v ustavno varovano zasebno lastnino. Kljub navedenemu bi lahko šlo za neznatno škodo, vendar le, če bi tožeča stranka to utemeljila s posebnimi okoliščinami primera, česar pa ni storila. Tudi okoliščina, na katero se sklicuje, in sicer, da je bila pri nepremičnini vknjižena hipoteka, zaradi česar dodatna obremenitev ne bi v ničemer prispevala k že sedaj oviranemu izvrševanju lastninskih upravičenj, ne predstavlja situacije, v kateri bi lahko zgolj zaradi tega dejstva govorili o neznatni škodi. Obstoj hipoteke kot tak ne zožuje lastninskih upravičenj tožene stranke na nepremičnini. Lahko sicer oteži prodajo nepremičnine, je pa ne preprečuje.

[OBRAZLOŽITEV]

Odločitev sodišča prve stopnje

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlog tožeče stranke za dopolnitev sklepa o začasni odredbi opr. št. P 00/2023 z dne 25. 7. 2023 z novim predmetom zavarovanja, z dne 5. 9. 2023, zavrnilo.

Povzetek pritožbenih navedb

2. Proti navedenemu sklepu se je pritožila tožeča stranka. V celoti se sklicuje na svoje navedbe iz predloga za izdajo začasne odredbe z dne 5. 9. 2023. Dodatno navaja, da je izkazala, da terjatev obstoji oziroma obstaja velika verjetnost, da ji bo v prihodnje nastala. Izkazala je tudi nevarnost, da bo zaradi odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem, uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. Pojasnila je, da je tožena stranka škodo povzročila več različnim strankam in posledično dolguje večje denarne zneske številnim fizičnim in pravnim osebam. Transakcijski račun, preko katerega posluje, ima blokiran že več mesecev. Svojo računovodsko dejavnost je prenesla na pravno osebo, lastnica katere je sama. Po njenih podatkih naj bi tudi zapustila Republiko Slovenijo. Izpostavlja, da je pri enakem dejanskem stanju sodišče prve stopnje enkrat potrdilo, drugič pa zavrnilo trditve tožeče stranke. Meni, da je izkazala vse potrebne pogoje za izdajo dopolnitve začasne odredbe. Tožena stranka je nepremičnino, to je parcelo, že odsvojila, po njenih podatkih svojemu partnerju, kar dodatno izkazuje, da je sodišče prve stopnje napačno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje, saj se je nevarnost celo uresničila. Meni, da je sodišče prve stopnje zaradi napačne ugotovitve dejanskega stanja napačno uporabilo materialno pravo in da so podani razlogi za izdajo začasne odredbe za zavarovanje terjatev tožeče stranke. Izkazala je tudi neznatno nevarnost, ki bi jo tožena stranka pretrpela s predlagano začasno odredbo. Sodišče prve stopnje je spregledalo navedbe, da je bila pri nepremičnini vknjižena hipoteka, zaradi česar dodatna obremenitev ne bi v ničemer prispevala k že sedaj oviranemu izvrševanju lastninskih upravičenj, zato sklepa ni mogoče preizkusiti.

3. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Presoja utemeljenosti pritožbe

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožeča stranka je predlagala, da se začasna odredba dopolni z novim predmetom zavarovanja, in sicer, prepovedjo odtujitve in obremenitve nepremičnine, parcele 0000 78/20 v lasti tožene stranke, z zaznambo v zemljiški knjigi.

6. V skladu z 239. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) se določbe tega zakona smiselno uporabljajo tudi za zavarovanje, če ni v tretjem delu zakona drugače določeno. V skladu s tretjim odstavkom 34. člena ZIZ lahko sodišče do konca izvršilnega postopka na predlog upnika dovoli, poleg že dovoljenih sredstev oziroma predmetov, izvršbo še z drugimi sredstvi in na drugih predmetih oziroma namesto že dovoljenih sredstev in predmetov z drugimi sredstvi oziroma drugimi predmeti. Pri tem pa mora sodišče tudi glede novo predlaganega predmeta zavarovanja ugotoviti obstoj pogojev, ki jih določa 270. člen ZIZ. Ta določa, da sodišče izda začasno odredbo v zavarovanje denarne terjatve, če izkaže upnik za verjetno, da terjatev obstoji ali da mu bo terjatev zoper dolžnika nastala; upnik mora verjetno izkazati tudi nevarnost, da je zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena; upnik ni dolžan dokazovati nevarnosti, če izkaže za verjetno, da bi dolžnik s predlagano odredbo pretrpel le neznatno škodo (prvi, drugi in tretji odstavek).

7. Višje sodišče uvodoma poudarja, da se tožeča stranka neutemeljeno sklicuje na svoje navedbe, podane v predlogu za izdajo začasne odredbe z dne 5. 9. 2023. Takšne pritožbe ni moč šteti za obrazloženo, saj mora stranka obrazloženo prerekati razloge sodišča prve stopnje.

8. Sodišče prve stopnje je navedbe tožeče stranke, ki se nanašajo na konkretna ravnanja, ki kažejo na to, da bo tožena stranka otežila izvršitev vtoževane terjatve, pravilno ocenilo kot skope in pavšalne. V zvezi z nepremičnino, glede katere je predlagala prepoved odtujitve in obremenitve, je navedla le, da obstaja velika verjetnost, da bo tožena stranka nepremičnino odsvojila. Te svoje trditve v predlogu ni z ničemer konkretizirala. Dejstvo, da je bila nepremičnina kasneje odtujena, v ničemer (za nazaj) ne odvezuje tožeče stranke odgovornosti za trditveno in dokazno breme glede enega od po 270. členu ZIZ zahtevanih pogojev. Temu s svojimi pavšalnimi in nedokazanimi trditvami ni zadostila. 1

9. Pravilna je tudi presoja sodišča prve stopnje glede (ne)izpolnjenosti pogoja iz tretjega odstavka 270. člena ZIZ. Sodna praksa je povsem enotna, da v primeru, ko se predlagana začasna odredba nanaša na prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnin, praviloma ni mogoče govoriti o neznatni škodi, saj gre za poseg v ustavno varovano zasebno lastnino. 2 Kljub navedenemu bi lahko šlo za neznatno škodo, vendar le, če bi tožeča stranka to utemeljila s posebnimi okoliščinami primera, česar pa ni storila. Tudi okoliščina, na katero se sklicuje, in sicer, da je bila pri nepremičnini vknjižena hipoteka, zaradi česar dodatna obremenitev ne bi v ničemer prispevala k že sedaj oviranemu izvrševanju lastninskih upravičenj, ne predstavlja situacije, v kateri bi lahko zgolj zaradi tega dejstva govorili o neznatni škodi. Obstoj hipoteke kot tak ne zožuje lastninskih upravičenj tožene stranke na nepremičnini. 3 Lahko sicer oteži prodajo nepremičnine, je pa ne preprečuje. 4

10. Ker pritožba ni utemeljena in niso podani razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je višje sodišče pritožbo na podlagi 2. točke 365. člena ZPP zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Posledično mora tožeča stranka sama kriti svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

1 Kot na primer, da je tožena stranka zapustila Republiko Slovenijo, da je udeležena v več sodnih postopkih ipd.,v zvezi s čemer ni ponudila nobenega dokaza.

2 Primerjaj na primer sklep VSL I Cpg 485/2019.

3 Primerjaj Sklep VSL I Cpg 909/2016.

4 Kar se je nenazadnje izkazalo prav tem primeru.