Supreme Court allows review on whether new procedural violation claims based on undisputed facts are admissible after the lawsuit deadline.
Legislator summary
AI generatedThe Administrative Court dismissed the plaintiff's lawsuit because she introduced new factual grounds for a procedural violation only in a preparatory motion after the filing deadline had passed. The plaintiff argued this was necessary to address a conflict of interest involving the selection committee, but the court deemed it a new lawsuit barred by preclusion. The Supreme Court partially allowed the review request, permitting examination of whether such new claims based on undisputed facts are admissible post-deadline, noting the lack of clear precedent on this specific issue.
Legislator headnote
AI generatedZUS-1 64. odst. 1; ZPP 367. a. 2. alineja, 2. odst. 3. alineja: The Supreme Court may permit a review to clarify whether new claims alleging procedural violations, based on undisputed factual circumstances not raised in the initial lawsuit, are admissible after the statutory filing deadline has expired.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali je v pripravljalni vlogi, vloženi po izteku roka za vložitev tožbe v upravnem sporu, dopustno navajanje novih (drugih) očitkov o kršitvi pravil postopka na podlagi procesnega dejanskega stanja, ki v tožbi ni bilo navedeno?
[JEDRO]
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali je v pripravljalni vlogi, vloženi po izteku roka za vložitev tožbe v upravnem sporu, dopustno navajanje novih (drugih) očitkov o kršitvi pravil postopka na podlagi procesnega dejanskega stanja, ki v tožbi ni bilo navedeno?
[OBRAZLOŽITEV]
1. Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) je na podlagi prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožbo tožnice, ki jo je vložila zoper odločbo Ministrstva za pravosodje št. 704-3/2023-2030-75 z dne 15. 9. 2023, s katero je bila za notarko na prosto notarsko mesto s sedežem v Brežicah imenovana stranka z interesom.
2. V obrazložitvi je Upravno sodišče med drugim navedlo, da je tožnica šele v pripravljalni vlogi, po izteku prekluzivnega roka za tožbo, razširila trditveno podlago z navedbo novega procesnega dejanskega stanja o dvojni vlogi A. A. (kot predsednice komisije za izvedbo izbirnega postopka in uradne osebe, ki je vodila postopek za izdajo izpodbijane odločbe), ki ga je povezala s tožbenim razlogom bistvene kršitve pravil postopka. Ta tožbeni razlog je sicer uveljavljala že v tožbi, vendar ob povsem drugi trditveni podlagi. Presodilo je, da gre s tem v bistvu za novo tožbo, vloženo po izteku prekluzivnega roka za vložitev tožbe. Navedlo je še, da je tožnica, pozvana na naroku k obrazložitvi, zakaj je podala novo trditveno podlago o dvojni vlogi A. A. šele v pripravljalni vlogi, zaradi česar je prekludirana, odgovorila, da s temi navedbami ni prepozna. Zaključilo je, da vztraja pri svojem stališču, da je tožnica z uveljavljanjem predmetnega ugovora prekludirana.
3. Tožnica je na Vrhovno sodišče vložila predlog za dopustitev revizije po 367. b členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in predlagala, naj Vrhovno sodišče dopusti revizijo zoper izpodbijano sodbo zaradi pomembnih pravnih vprašanj.
4. Predlog je delno utemeljen.
5. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da so pogoji za dopustitev revizije iz 2. alineje drugega odstavka 367. a člena ZPP, glede vprašanja, navedenega v izreku tega sklepa, izpolnjeni. Gre namreč za vprašanje dopustnosti navajanja novih razlogov o kršitvi pravil postopka na podlagi procesnega dejanskega stanja, ki v tožbi ni bilo navedeno, po izteku roka za vložitev tožbe v upravnem sporu, kar pa je pomembno za vse nadaljnje postopke oziroma se nanaša na širok krog strank v upravnih sporih, ki se znajdejo v podobnem položaju. Glede tega vprašanja jasne sodne prakse Vrhovnega sodišča še ni, zato je odgovor na zastavljeno vprašanje objektivno pomemben za razvoj prava preko sodne prakse. Zato je Vrhovno sodišče predlogu za dopustitev revizije v navedenem obsegu ugodilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP), pri čemer je prvo postavljeno vprašanje zaradi večje jasnosti preoblikovalo tako, da odraža bistvo pravne problematike, ki jo v predlaganem vprašanju zajema predlagateljica.
6. V preostalem delu Vrhovno sodišče revizije ni dopustilo, saj zanjo niso izpolnjeni zakonski pogoji.