Appeal dismissed; court upheld boundary ruling based on final administrative decision and stronger rights principle.

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Prvi in drugi nasprotni udeleženec krijeta sama svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Materialno pravno podlago za odločanje predstavlja določba 77. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ), v skladu s katero sodišče uredi mejo na podlagi močnejše pravice (prvi odstavek navedenega člena). Domneva se močnejša pravica po meji, ki je dokončno urejena v katastrskem postopku. Če vrednost spornega mejnega prostora presega dvakratno vrednost za določitev spora majhne vrednosti (t.j. 4.000,00 EUR), lahko sodišče uredi mejo na podlagi močnejše pravice le, če predlagatelj in oseba, proti kateri je vložen predlog, s tem soglašata (drugi in tretji odstavek navedenega člena). Če ni mogoče urediti meje po močnejši pravici, jo sodišče uredi po zadnji mirni posesti, podredno po pravični oceni (četrti in peti odstavek navedenega člena).

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom določilo mejo, kot izhaja iz skice mejnega prostora z dne 13. 9. 2022 in elaborata sodnega izvedenca z dne 5. 4. 2023, ki sta del sklepa, in določilo, da vrednost spornega mejnega prostora znaša 1.500,00 EUR (I. do III. točka izreka), in odločilo o stroških postopka (IV. točka izreka).

2. Zoper citirani sklep vlaga predlagateljica pravočasno pritožbo. Sklep izpodbija v celoti iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Graja zavrnitev njenega dokaznega predloga za dopolnitev izvedenskega mnenja sodnega izvedenca geodeta. Navaja, da je po opravljeni meritvi leta 2011 zbolela in v postopku ni mogla sodelovati, čeprav se z meritvijo ni strinjala. Navaja še, da je imela sporno zemljišče vse od meritve pa do postavitve ograje s strani nasprotnih udeležencev v posesti v obdobju desetih let, ki je potrebno za priposestvovanje. Ker je bil zavrnjen njen dokazni predlog za namen dokazovanja navedenih trditev, je bila storjena procesna kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Predlaga razveljavitev napadenega sklepa in vrnitev zadeve v novo sojenje. Pritožbenih stroškov ne priglaša.

3. Prvi in drugi nasprotni udeleženec soglašata z razlogi sodišča prve stopnje in pojasnjujeta, da je bil naveden postopek nepotreben, saj je meja določena skladno z dosedanjo nesporno mejo, kot jo določajo tudi mejniki, pri čemer predlagateljica nikoli ni imela posesti spornega dela zemljišča, ker gre za vinograd, posajen s strani prednikov, ki je ograjen. Predlagata zavrnitev pritožbe in priglašata strošek odgovora na pritožbo.

4. Tretji nasprotni udeleženec na pritožbo ni odgovoril.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Pritožbeno sodišče preizkusi sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP). Določbe ZPP so uporabljene na podlagi z 42. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1).

7. Pritožbeni preizkus pokaže, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo niti pritožbeno uveljavljanih niti uradno upoštevnih kršitev postopka, da je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje pa pravilno uporabilo materialno pravo, kot bo pojasnjeno v nadaljevanju.

8. V predmetni zadevi je predlagateljica vložila predlog za ureditev meje. Materialno pravno podlago za odločanje predstavlja določba 77. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ), v skladu s katero sodišče uredi mejo na podlagi močnejše pravice (prvi odstavek navedenega člena). Domneva se močnejša pravica po meji, ki je dokončno urejena v katastrskem postopku. Če vrednost spornega mejnega prostora presega dvakratno vrednost za določitev spora majhne vrednosti (t.j. 4.000,00 EUR), lahko sodišče uredi mejo na podlagi močnejše pravice le, če predlagatelj in oseba, proti kateri je vložen predlog, s tem soglašata (drugi in tretji odstavek navedenega člena). Če ni mogoče urediti meje po močnejši pravici, jo sodišče uredi po zadnji mirni posesti, podredno po pravični oceni (četrti in peti odstavek navedenega člena).

9. Iz pritožbeno nespornih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je bila meja med udeleženci urejena v katastrskem postopku, ki je bil zaključen 21. 9. 2012, upravna odločba o ureditvi meje pa je postala dokončna 30. 10. 2012. Na podlagi navedenega je sodišče prve stopnje sklepalo, da je bila meja dokončno urejena v upravnem postopku in na podlagi prvega in drugega odstavka 77. člena SPZ pravilno zaključilo, da je izkazana močnejša pravica nasprotnih udeležencev, ki so se sklicevali na mejo, kot je bila urejena v upravnem postopku.

10. Sodišče prve stopnje se je že v 12. točki obrazložitve ustrezno opredelilo glede predlagateljičine trditve, ki jih ponavlja v pritožbi, da se zaradi bolezni v letu 2011 ni mogla udeležiti naroka za ureditev meje v upravnem postopku. Pri tem je pravilno pojasnilo, da bi predlagateljica morebitne postopkovne nepravilnosti morala uveljavljati v upravnem postopku. Ker tega v upravnem postopku ni storila, je z uveljavljanjem navedenih procesnih kršitev prekludirana in jih ne more uveljavljati v obravnavanem (nepravdnem) postopku.

11. Neutemeljena je tudi predlagateljičina pritožbena graja, da ji je bila z zavrnitvijo predloga za zaslišanje izvedenca vzeta pravica do izjave v postopku. Z namenom učinkovitega uresničevanja pravice strank do izjave v postopku sicer obstaja načelna dolžnost sodišča, da izvede predlagane dokaze. Do kršitve navedene pravice pride v primeru nedopustne zavrnitve dokaznih predlogov. 1 Vendar pravica do izvedbe dokazov ni absolutna, saj sodišče izvede le dokaze glede pravno odločilnih dejstev (213. člen ZPP). Sodišče druge stopnje soglaša z razlogi sodišča prve stopnje, da dopolnjevanje dokazovanja z izvedencem geodetom ni bilo potrebno, ker je bila meja urejena z dokončno upravno odločbo z dne 21. 9. 2012, na katero je bilo sodišče prve stopnje vezano (kot izhaja iz 13. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa). Sodišče prve stopnje je pravilno utemeljilo svojo odločitev na izhodišču, da se močnejša pravica domneva po dokončno urejeni meji v katastrskem postopku (drugi odstavek 77. člena SPZ). Predlagateljica skuša z navedbami, da se ni strinjala z meritvami v upravnem postopku, izpodbijati pravilnost upravne odločbe, vendar bi morala to storiti v upravnem postopku, kot je že pojasnilo sodišče prve stopnje. Meritve iz leta 1995 in 2004, na katere se je predlagateljica sklicevala v predlogu za dopolnitev izvedenskega mnenja, niso pravno odločilna dejstva, ker je bila meja v upravnem postopku urejena leta 2012, zato dopolnjevanje izvedenskega mnenja ni bilo potrebno.

12. Prav tako je sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo, da priposestvovanje, ki ga je zatrjevala predlagateljica pred sodiščem prve stopnje in ga ponavlja v pritožbi, ni moglo nastopiti, ker od leta 2012, ko je bila v upravnem postopku urejena meja, do leta 2021, ko je postala meja sporna, še ni potekla 10 letna priposestvovalna doba (43. člen SPZ), četudi bi morda imela v navedenem obdobju posest spornega dela zemljišča.

13. Po pojasnjenem je sodišče druge stopnje neutemeljeno pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

14. Odločitev o pritožbenih stroških je odpadla, ker ti niso bili priglašeni. Strošek odgovora na pritožbo pa ni bil potreben, saj v ničemer ni prispeval k sprejeti odločitvi (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

1 Zobec, J. V. Ude, Galič (ur.): Pravdni postopek, zakon s komentarjem. Uradni list in GV Založba, Ljubljana 2006, 2. knjiga, str. 357. Betetto, N. v: prav tam, str. 611.