Appeal dismissed: Court employee witness status does not automatically require transfer of jurisdiction.

Predlog se zavrne.

[JEDRO]

Dejstvo, da je priča v določenem pravdnem postopku delavec sodišča, kjer se ta postopek vodi, samo po sebi ni razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. Po prepričanju Vrhovnega sodišča to stališče še toliko bolj velja v primeru, ko je kot priča predlagana zgolj oseba, ki je v sorodstvenem razmerju z uslužbenko sodišča, slednja pa ni v nobenem razmerju s pravdnima strankama. Izvedba dokaza z zaslišanjem priče je procesno dejanje brez vnaprejšnjega vrednotnega predznaka, ki bi kazal v prid ene ali druge stranke. Priča v postopku niti ne zmaga niti ni poražena; v njeno pravno sfero s sodno odločitvijo ni poseženo.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Okrožno sodišče v Krškem je z dopisom z dne 25. 3. 2024 Vrhovnemu sodišču predlagalo delegacijo pristojnosti na podlagi 67. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Navedlo je, da je poškodovanec v škodnem dogodku A. A., sin B. B., ki živi s poškodovancem na istem naslovu in ki na sodišču opravlja delo vodje sodnega registra, dela pa tudi v službi za brezplačno pravno pomoč. Glede na področja dela B. B. dnevno sodeluje z veliko večino sodnikov na sodišču, ker pa gre za relativno majhno sodišče in upoštevajoč okoliščino, da je na sodišču zaposlena že slabih 30 let, so tudi poznanstva med sodniki in zaposlenimi ne le kolegialna, temveč tudi prijateljska.

2. Predlog ni utemeljen.

3. Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen ZPP). Drug tehten razlog je lahko tudi zahteva po objektivni nepristranskosti sodišča, pri kateri gre za vprašanje, ali se po kriteriju razumnega opazovalca v javnosti ustvarja videz, da naj bi vsi sodniki danega sodišča zaradi določene okoliščine (največkrat zaradi tesnejših, predvsem sorodstvenih razmerij strank in sodnikov oziroma drugih zaposlenih na sodišču) ne mogli prosto odločati po svoji vesti. 1

4. Položaj v obravnavani zadevi je drugačen. Tožeča stranka terja povračilo stroškov zdravljenja in izplačil v času bolniškega staleža od tožene stranke - delodajalca poškodovanega A. A. A. A. ni stranka postopka, temveč je bil zgolj predlagan za pričo. Dejstvo, da je priča v določenem pravdnem postopku delavec sodišča, kjer se ta postopek vodi, samo po sebi ni razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. 2 Po prepričanju Vrhovnega sodišča to stališče še toliko bolj velja v primeru, ko je kot priča predlagana zgolj oseba, ki je v sorodstvenem razmerju z uslužbenko sodišča, slednja pa ni v nobenem razmerju s pravdnima strankama. Izvedba dokaza z zaslišanjem priče je procesno dejanje brez vnaprejšnjega vrednotnega predznaka, ki bi kazal v prid ene ali druge stranke. Priča v postopku niti ne zmaga niti ni poražena; v njeno pravno sfero s sodno odločitvijo ni poseženo. 3

5. Objektivna nepristranskost sodišča, ki se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije, zato v konkretnem primeru po razumnih merilih ne more biti prizadeta, če bo v zadevi odločalo Okrožno sodišče v Krškem.

6. Vrhovno sodišče je zato predlog za delegacijo pristojnosti zavrnilo.

7. Sklep je bil sprejet soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

1 Sklepi VSRS I R 247/2023 z dne 25. 1. 2024, I R 155/2023 z dne 4. 10. 2023, I R 14/2023 z dne 22. 2. 2023.

2 Sklepa VSRS I R 5/2022 z dne 16. 2. 2022 in I R 107/2017 z dne 31. 8. 2017.

3 Sklepa VSRS I R 170/2022 z dne 21. 12. 2022 in I R 112/2022 z dne 7. 9. 2022.