Appeal dismissed; service by mail deemed valid when recipient fails to lift notice within 15 days.

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka krije sam svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

V skladu s 142. členom ZPP se vročitev šteje za opravljeno, ko naslovnik pisanje dvigne, če pisanja ne dvigne v 15. dneh odkar mu je bilo puščeno obvestilo, pa se šteje, da je bila vročitev opravljena s potekom tega roka.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo v I. točki izreka razsodilo, da je tožena stranka (v nadaljevanju toženka) dolžna plačati tožeči stranki (v nadaljevanju tožniku) 310,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva vročitve tožbe dalje do plačila. V II. točki izreka je v presežku glede plačila 1.830,00 EUR tožbeni zahtevek zavrnilo. V III. točki izreka je odločilo, da je toženka dolžna plačati tožniku pravdne stroške v višini 52,65 EUR.

2. Zoper sprejeto odločitev se pritožuje toženka. V pravočasni pritožbi navaja, da je tožbo skupaj s pozivom na odgovor na tožbo prejela 28. 4. 2023 zato je odgovor na tožbo vložen 29. 5. 2023 pravočasen. Sodišče prve stopnje v svoji zamudni sodbi navaja, da se je rok za vložitev odgovora na tožbo iztekel 26. 5. 2023, kar pa ni pravilno. Pismonoša je namreč toženki sodno pošiljko izročil 28. 4. 2023, kar tudi izhaja iz obvestila sodišču o opravljeni vročitvi, saj je vročevalec istega dne, ko je sodno pisanje predal toženki, sodišče tudi obvestil o opravljeni vročitvi. Tako sodno pisanje ni bilo puščeno v poštnem predalniku, kot to določa 139.b člen Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in na katerega se v zamudni sodbi sklicuje sodišče. S tem, ko je vročevalec dne 28. 4. 2024 toženki sodno pisanje izročil, slednje ni bilo puščeno v nabiralniku, prav tako pa toženka nima pisnega dogovora s pošto in je tako dejansko toženka sodno pisanje prevzela od vročevalca dne 28. 4. 2023, ko je pričel teči rok 30 dni za vložitev odgovora na tožbo. V konkretnem primeru je tako prišlo do očitne napake pri vročitvi sodnega pisanja s strani vročevalca toženki, zaradi česar je nedopustno, da toženka izgubi pravico odgovora na tožbo, saj ji je pošta zagotovila, da se ji rok za odgovor na tožbo izteče 28. 5. 2023, to je v nedeljo, in je tako odgovor na tožbo vložen dne 29. 5. 2023 pravočasen. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče druge stopnje je izpodbijano sodbo preizkusilo v okviru pritožbenih navedb in po uradni dolžnosti (350. člen ZPP v zvezi z drugim odstavkom 338. člena ZPP).

5. Da sodišče izda zamudno sodbo, mora biti tožba pravilno vročena v odgovor (prvi odstavek 318. člena ZPP). Kot izhaja iz vročilnice v spisu, ki je javna listina, je bilo v hišnem predalčniku toženke 11. 4. 2023 puščeno obvestilo, kje je pismo in opozorilo, da je dolžna v roku 15 dni pisanje dvigniti, sicer ji bo po preteku tega roka puščeno v hišnem predalčniku. V skladu s 142. členom ZPP se vročitev šteje za opravljeno, ko naslovnik pisanje dvigne, če pisanja ne dvigne v 15. dneh odkar mu je bilo puščeno obvestilo, pa se šteje, da je bila vročitev opravljena s potekom tega roka. Toženka trdi, da ji pisanje ni bilo puščeno v pisnem predalčniku, ker ji je 28. 4. 2023 poštar izročil pošto v roke.

6. Po vpogledu v potrdilo o opravljeni vročitvi nesporno izhaja, da je pisanje bilo pritožnici vročeno na način, da je 11. 4. 2023 prejela obvestilo o prispelem pisanju, ki ga je dolžna v roku 15 dni dvigniti, ker slednjega ni storila, pa je bilo po preteku tega roka pisanje puščeno v hišnem predalčniku dne 28. 4. 2023. Tako pritožnica ni uspela izpodbiti fikcije o pravilni vročitvi in je zaključek sodišča prve stopnje, da je pisanje pritožnici bilo pravilno vročen, pravilno. Toženka pa odgovora na tožbo ni pravočasno vložila, saj se je rok za odgovor na tožbo iztekel 26. 5. 2023 in ne 29. 5. 2023, za kar se zavzema pritožba.

7. Glede na obrazloženo, ker pritožba ni uspela izpodbiti pravilnosti vročitve tožbe toženki, prav tako niso podane uradoma upoštevne kršitve, na katere pazi sodišče druge stopnje, je sodišče druge stopnje pritožbo toženke kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano zamudno sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

8. Toženka s pritožbo ni uspela, zato krije sama svoje stroške pritožbenega postopka (165. člen v zvezi s 154. členom ZPP).