Appeal dismissed; court held damage existence is a factual, not preliminary, legal issue under ZPP.

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Pravdni stranki nosita svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Obstoj škode nima značaja pravnega vprašanja, pač pa predstavlja dejansko vprašanje. Ne gre za predhodno vprašanje, če je treba, da bi o zadevi sodišče lahko meritorno odločilo, ugotoviti le obstoj ali neobstoj določenih dejstev, tudi če se ta ista dejstva ugotavljajo v kakšnem drugem postopku.

Za vezanost na rešeno predhodno vprašanje mora biti v matičnem postopku predmet zahtevka ugotovitev obstoja ali neobstoja kakšne pravice ali pravnega razmerja. Vezanost na že rešeno predhodno vprašanje se izvaja le iz izreka odločbe o pravici ali pravnem razmerju, o katerih je bilo v nekem drugem postopku odločeno kot o glavnem vprašanju. Vezanost na predhodno vprašanje nikoli ne more zajemati ugotovitev v obrazložitvi. Pravnomočen in izvršljiv namreč postane zgolj izrek sodne odločbe, ne pa razlogi v obrazložitvi.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se predlog pravdnih strank za prekinitev postopka zavrne.

2. Zoper ta sklep se je pritožila tožnica. Uveljavljala je pritožbena razloga zmotne uporabe materialnega prava in zmotne ugotovitve dejanskega stanja.

3. Toženka je na pritožbo odgovorila. V odgovoru se je strinjala s tožničinim stališčem, da je v tej zadevi treba postopek zaradi rešitve predhodnega vprašanja prekiniti.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožnica je pri toženki naročila izdelavo površinskih niš (adapterjev) iz nerjavečega jekla za podvodne luči, ki jih je potrebovala za prodajo teh luči svojim strankam. Zoper tožnico je njen kupec vložil tožbo, s katero od nje zahteva vračilo kupnine 31.022,4 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi, ker se je na kupljenih reflektorjih in v njihovi notranjosti začela kazati rja. Postopek v tisti zadevi I Pg 68/2020 teče pred Okrožnim sodiščem v Kopru. Tožnica v tem pravdnem postopku uveljavlja jamčevalne zahtevke zaradi skrite napake na kupljenih stvareh: znižanje kupnine, vračilo kupnine in tudi odškodnino za škodo zaradi stvarnih napak dobavljenih polizdelkov. Površinske niše, ki jih je toženka dobavila tožnici, naj ne bi ustrezale tehničnim specifikacijam, ki jih je tožnica naročila toženki. Zahtevek za plačilo odškodnine zajema znesek, ki ga od tožnice zahteva njen kupec v postopku I Pg 68/2020 pred Okrožnim sodiščem v Kopru, ter pravdne stroške, ki so ji v tisti zadevi nastali.

6. Tožnica v pritožbi navaja, da se v zadevi I Pg 68/2020 kupčevemu zahtevku upira, vendar pa do pravnomočne odločitve v tisti zadevi ne more vedeti, ali bo obsojena na plačilo odškodnine ali ne. Če bo, bo to v tej zadevi predstavljalo škodo, ki ji je nastala zaradi zaupanja, in to hoče dobiti povrnjeno od svojega prodajalca, torej toženke. Ker je tožbo zoper toženko zaradi teka prekluzivnih rokov morala vložiti, naj bi bil edini način, da je deležna sodnega varstva, ta, da se ta postopek prekine do pravnomočne odločitve v zadevi I Pg 68/2020 pred Okrožnim sodiščem v Kopru.

7. Takšne pritožbene navedbe niso utemeljene. Predhodno vprašanje je vprašanje o obstoju ali neobstoju kakšne pravice ali pravnega razmerja, od rešitve katerega je odvisna meritorna odločba o glavni stvari (prvi odstavek 13. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP). V tej zadevi je to obstoj toženkine odgovornosti za stvarno napako na izdelanih površinskih nišah. V zadevi I Pg 68/2020 pred Okrožnim sodiščem v Kopru sodišče ne odloča o toženkini, pač pa o tožničini odgovornosti za stvarne napake prodane stvari. Prvostopenjsko sodišče je pravilno pojasnilo, da obstoj škode nima značaja pravnega vprašanja, pač pa predstavlja dejansko vprašanje. Ne gre za predhodno vprašanje, če je treba, da bi o zadevi sodišče lahko meritorno odločilo, ugotoviti le obstoj ali neobstoj določenih dejstev, tudi če se ta ista dejstva ugotavljajo v kakšnem drugem postopku. Zato tudi če odločitev o tožbenem zahtevku tožničinega kupca do tožnice v tisti zadevi vpliva na višino tožničine škode zaradi zaupanja, ki jo uveljavlja v tej zadevi, to na drugačno presojo ne vpliva.

8. Tudi sicer v tisti zadevi ugotovitev o (tožničini) odgovornosti za stvarne napake ne bo zajeta v izreku pravnomočne odločbe, pač pa v njeni obrazložitvi. Za vezanost na rešeno predhodno vprašanje pa mora biti v matičnem postopku predmet zahtevka ugotovitev obstoja ali neobstoja kakšne pravice ali pravnega razmerja. Prvostopenjsko sodišče je pravilno obrazložilo, da se vezanost na že rešeno predhodno vprašanje izvaja le iz izreka odločbe o pravici ali pravnem razmerju, o katerih je bilo v nekem drugem postopku odločeno kot o glavnem vprašanju. Vezanost na predhodno vprašanje nikoli ne more zajemati ugotovitev v obrazložitvi. Pravnomočen in izvršljiv namreč postane zgolj izrek sodne odločbe, ne pa razlogi v obrazložitvi. 1

9. Ob tem pritožbeno sodišče dodaja, da tudi če bi Okrožno sodišče v Kopru predhodno vprašanje v tej zadevi reševalo kot glavno vprašanje, pa o tem v tisti zadevi še ne bi bilo pravnomočno odločeno, bi bilo v tej zadevi prepuščeno sodišču, da odloči, ali je v procesu smotrno, da bo samo rešilo predhodno vprašanje, ali pa bo postopek prekinilo in počakalo, da bo to vprašanje rešeno na matičnem področju (primerjaj 1. točko prvega odstavka 206. člena ZPP). Glede na navedeno tudi pritožbene navedbe, da brez prekinitve postopka tožnica ne bo deležna učinkovitega sodnega varstva, niso utemeljene.

10. Ker pritožbeni očitki niso utemeljeni in ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP) ni ugotovilo uradoma upoštevnih kršitev, je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

11. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 165. v zvezi s prvim odstavkom 154. in 155. členom ZPP. Tožnica s pritožbo ni uspela, zato mora sama nositi svoje stroške pritožbenega postopka. Tudi toženka mora nositi svoje stroške. V svojem odgovoru na pritožbo se je strinjala s tožničinim stališčem, da je predlog za prekinitev postopka utemeljen, s čimer k odločitvi o neutemeljeni pritožbi ni pripomogla.

1 Glej tudi V. Rijavec v L. Ude in A. Galič, urednika: Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 1. knjiga, Uradni list RS in GV Založba, Ljubljana 2005, str. 130.